Ko začnejo tekmovati podjetja

Verjetno se vam je že pripetilo, da ste poslušali smučarske prenose, ko sta komentator in strokovni sodelavec prav grdo ignorirala proizvajalce smučarske opreme. Saj poznate stavke: Ima drugega proizvajalca kot lani ... odkar je zamenjal proizvajalca, ima boljše rezultate ...na novem proizvajalcu se ne znajde ... pa tudi v zadnjem času najbolj smešnega: Smuča na slovenskem proizvajalcu. Si predstavljate gorenjsko delavko, na kateri smuča češki smučar Ondrej Bank? Prelepo. Porogajmo se malo miselnemu vzorcu, ki ga je v začetku osemdesetih lansirala ekipa Dagmarja Šusterja, dr. Branka Elsnerja in Evgena Berganta. Po njem je pomembna samo telesna kultura, ne pa športnik in cel sistem, ki stoji za njim, utelešen pa je v zloglasnih portoroških sklepih. Spogledali se bomo s sodobnim pogledom na šport, kjer brez pokroviteljev, brez proizvajalcev nikamor ne pridemo. In če nas Urban Laurenčič prepričuje, da je moški smuk zimska formula 1, moramo začeti - v Sloveniji. Presenetljivi, a za smučarske navijače prijetni rezultati v sezoni 2006/2007 so bili bolj ali manj delo fanatičnega individualca Andreja Jermana. Po zmagi v Garmish Partenkirchnu so se začele širiti tudi legende o njegovih smučeh. Švicarska firma Stoeckli, ki je imela od pomembnejših tekmovalcev v svetovnem pokalu zgolj ne pretirano uspešna švicarska brata Gruenefelder in lani tudi Ambrozyja Hoffmana, je letos, bolj zaradi neverjetne nadarjenosti bivšega svetovnega mladinskega prvaka v smuku Roka Perka kot zaradi samega Andreja Jermana, prevzela slovenske dirkače na snegu. Švicarji so dobili še Glebova in poskrbeli za presenetljiv tektonski premik v svetovnem smučanju. Nihče iz vzhodne Evrope še ni nikoli zmagal v smuku za svetovni pokal, še natančneje, noben Slovan še ni okusil smukaške zmage. Celo Kanadčani so morali dolga leta vlagati milijone, da jim je nekoč le uspelo zmagati. Slovencem je s pomočjo Jermana in Stoecklija to uspelo za kakih 150.000 evrov smukaškega proračuna v letošnji sezoni. Za Jermana pa bo to tako ali tako obdobje velikih zaslužkov. In čeprav se tudi o tem (v maniri portoroških sklepov) pri nas ni spodobno pogovarjati, lahko ocenimo, da bo Jerman samo od Stoecklija dobil krepko čez 100.000 evrov za prvo in drugo mesto v svetovnem pokalu. Po drugi strani pa se je Stoeckli po njegovi zaslugi zavihtel na visoko osmo mesto med proizvajalci smuči, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Jerman je lani smučal na francoskih smučkah Rossignol. Verjetno ne bo nikoli obžaloval, da je zapustil Slavčka. Res pa je, da so se Francozi tako ali tako odločili, da bodo počasi zmanjšali svojo udeležbo v svetovnem pokalu. Odkar jih je prevzela avstralska multinacionalka Quicksilver, kanijo obdržati samo še kakih 100 ali 120 smučarjev iz samega svetovnega vrha. Sicer pa so še vedno tudi sponzorji oziroma sodelavci našega Jureta Koširja, ki je vozil francoske smuči kar 25 let - od otroštva, kar je v svetovnem pokalu velika redkost. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Areju na Švedskem so se poveselili sedmih medalj, vendar nobene zlate. Najbolje sta se odrezali srebrni Američanki Lindsey Kildow in Julia Mancuso, pa tudi Švedinja Maria Pietilae - Holmner. Njihova je tudi velika poraženka letošnje sezone Tina Maze, pri moških pa so v Areju dobili kolajne Kanadčan Hudec, Švicar Kernen in Francoz Grange. Na skupni lestvici podjetij, ki proizvajajo smuči FIS Alpin Brand Ranking, so bili po 58 tekmah za svetovni pokal na drugem mestu z velikim zaostankom za Atomicom, je pa res, da so bili lani (šele) na tretjem mestu. Na prvem mestu je isti proizvajalec kot lani, to je avstrijska znamka Atomic. Natančneje, finska znamka Atomic. Lastniki so Finci, tovarna in delovna sila sta v Avstriji. Atomic ima v rokah praktično vse največje smučarske tekmovalce. Na letošnjem svetovnem prvenstvu so osvojili 10 medalj, od tega kar tri zlate. Veliko več kot vsi ostali.

V skupnem točkovanju FIS brendov pa imajo pred zasledovalci več kot dvojno prednost. Za njih tekmujejo recimo legendarni Herman Maier, pa edina kandidata za skupno zmago v svetovnem pokalu Benjamin Raich in Norvežan Aksel Lund Svindal, pa najslavnejša Avstrijka Renate Goetschl, ja, tudi Italijan Giorgo Rocca, najboljši hitri Avstrijec Michael Walchhofer, Jens Byggmark in še nekaj deset tekmovalcev, ki se brez težav uvrščajo na stopničke svetovnega pokala. Zanimivo je, da je v lasti iste finske družbe Amer Sports tudi smučarska znamka Salomon, še lani druga najuspešnejša na svetu. Letos je Salomon zdrsnil globoko na šesto mesto, vendar ga drži pokonci upanje, da je bila lanska sezona tako ali tako velik presežek tudi zaradi izjemnih nastopov upokojene Janice Kostelić in Renate Goetschl, ki so jo letos posadili na Atomic. Ko smo hladne in redkobesedne Fince postavili pred dejstvo, da s takšnimi prestopi krepijo Atomic in slabijo Salomon, so nam odgovorili, da to ni res, ker si zares željo imeti dve enako močni primerljivi ekipi. O pogodbah, o zneskih, ki jih morajo plačati zvezdnikom, pa po pričakovanjih niso želeli govoriti. Je pač evropsko, ne pa ameriško, skrivati denar, za katerega podpisujejo športniki. Vseeno nam je uspelo izvedeti, da bi za Benjamina Raicha, če bi želeli, da smuča na vaših smučeh, poleg obvezne kakovosti materialov, morali plačati približno dva milijona evrov. Podobno naj bi bilo še s kakimi desetimi top ten smučarji. Vseeno pa tudi Atomic kdaj pa kdaj koga izgubi. Gašper Kontrec iz ljubljanske filiale Atomica priznava, da sta lani odšla zaradi denarja tako Kalle Palander k Fisherju kot kontroverzni Bode Miller k Headu. "Dobila sta precej več kot pri Atomicu."

Ekipa Heada, ki se ji je priključil Miller, ima letos kar nekaj uspehov in je v skupni razvrstitvi podjetij prišla s sedmega na spodbudno tretje mesto. Razlog za to je poleg Millerja, ki vozi včasih izredno, še večkrat pa zelo slabo, še izvrstni Švicar Dider Cuche, prav malo pa zaostajata Sarka Zahrobska in Patrick Staudacher. Cuche, ki sicer izredno tekmuje v svetovnem pokalu, je bil tretji na svetovnem prvenstvu, Zahrobska in Staudacher pa sta v slalomu in superveleslalomu dobila zlato. Mimogrede, Head je v nizozemski lasti in že nekaj časa se govori, da je ob francoskem Slavčku glavni interesent za nakup begunjskega Elana. Res pa nihče noče govoriti o tem, ali ima več možnosti nizozemska multinacionalka Head ali avstralska, ki ima v rokah Rossignol. Dejstvo je, da so Gorenjci bistveno močnejši na samem trgu kot v vrhunskem alpskem smučanju in da so v smučarskih skokih v večini meril najpomembnejši proizvajalci na svetu. Kakorkoli že, imajo letošnjega zmagovalca na svetovnem prvenstvu, Švicarja Simona Ammana, in lanskega zmagovalca v svetovnem pokalu, Jakuba Jando, in s tem je povedano vse, kar je treba vedeti o Elanovi skakalni zgodbi. Njihova alpska bera je omejena na našega Šporna in Bernarda Vajdiča in na štiri Čehe, od katerih je najpomembnejši že omenjeni Ondrej Bank. Pri Elanu sicer pravijo, da iz ozadja prihajajo mlade generacije, ki naj bi prevzele štafetno palico zlate Elanove generacije, vendar se je bati, da bodo prej Elan prevzeli drugi. Pa naj o tem svoje pove priloženi okvirček, mi pa si poglejmo, katera podjetja še poskušajo odvzeti primat Amer Sportsu.

Zelo pomembno smučarsko podjetje je avstrijski Fischer, pri katerem letos briljira že rahlo odpisani Mario Matt, ki je med drugim zmagal tudi na slalomu na svetovnem prvenstvu v Areju. Drugi je bil Italijan Alfred Moelgg, bronasta pa je bila italijanska veleslalomistka Denise Karbon. V skupni razvrstitvi so trenutno na petem mestu. Tudi po zaslugi zvezdnikov tipa Kalle Palander in Christoph Gruber. Od naših asov se jih oklepa Aleš Gorza. Na četrtem mestu na lestvici proizvajalcev v svetovnem pokalu je nemško-avstrijski Voelkl, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil dve medalji, obe Nicole Hosp: zlato v veleslalomu in bron v smuku. Voelkl je morda najbolj ženski opremljevalec v svetovnem pokalu, saj je več kot 90 odstotkov točk dosegel na ženskih tekmah. Poleg Hospove naj omenimo še Tanjo Poutianen, Martino Schild, in Alexandro Meissnitzer. Od moških je zares slaven le Manfred Pranger. Od podjetij, ki se ne držijo visoko na lestvicah svetovnega pokala in tudi na minulem svetovnem prvenstvu niso dobila nobenih medalj, je treba poleg begunjskega Elana omeniti še Nordico, Dynastar in Blizzard. Nordica ima v rokah slalomista Andreja Myhrerja, Blizzard Elisabeth Goergl, Dynastar pa se od boljših lahko pohvali s Petrom Fillom in Sylvanom Berthodom.

Sicer pa se bodo uvrstitve posameznih proizvajalcev v zadnjih dveh tekmovalnih vikendih še spremenile, vendar ne bistveno. Takoj po finalu pa se bo spet začela dirka za najboljše smučarje na najboljših smučeh.