jedrska energija / Ne za nove jedrske elektrarne!

Zaradi podnebnih sprememb in zaradi vedno večje porabe energije nekateri napovedujejo renesanso jedrske energije in gradnjo številnih novih elektrarn.

Kolikor vem, bodo kvečjemu zaprli enajst jedrskih elektrarn. Koliko reaktorjev je bilo zgrajenih lani? Nobeden. V gradnji je le tretji blok jedrske elektrarne Olkiluoto na Finskem. To je edini reaktor v gradnji v starih članicah EU. Nov reaktor načrtuje tudi francoska vlada, ki je dala dovoljenje za gradnjo le enajst dni pred volitvami. Gradnja bo odvisna od tega, kdo bo izvoljen na volitvah to nedeljo.

Francija je zelo odvisna od jedrske energije in je hkrati največja izvoznica električne energije v Evropi, kar je najbrž pomemben segment njenega gospodarstva.

Electricite de France (EDF) je v 70-odstotni državni lasti in dela, kar želi vlada. Francozi pa niso naklonjeni gradnji novega reaktorja, ker ga ne potrebujemo. Francija veliko elektrike izvaža po dumpinških cenah. Jedrske elektrarne proizvajajo elektriko 24 ur na dan in tako imamo preveč elektrike, ko je ne potrebujemo, in premalo, ko jo najbolj potrebujemo. Če pogledamo izvoz in uvoz električne energije, Francija izvaža veliko elektrike po nizkih cenah, vendar jo v konicah uvaža po visokih cenah. To je zelo neumno, še posebej z vidika jedrskih odpadkov. Ti se ne izvažajo in ostajajo v Franciji. Podobne težave imate tudi vi z vašo jedrsko elektrarno, saj odpadki ostajajo pri vas, polovico elektrike iz Krškega pa dobi Hrvaška.

Zakaj ima potem Francija toliko jedrskih elektrarn, če jih ne potrebuje, in zakaj jih potem hoče še več?

Takrat, ko je Francija začela uvajati prvi jedrski program, so vprašali industrijo, koliko jedrskih reaktorjev bi morali proizvesti, da bi se komercialno izplačali. Odgovor je bil štiri na leto. Francija se je torej pri jedrskem programu prilagodila proizvajalcem, ne pa realni potrebi po električni energiji. Hkrati so predvideli, da se bodo potrebe po električni energiji v desetih letih povečale za dvakrat, v dvajsetih letih za štirikrat in da bodo naraščale po eksponentni krivulji, vendar se to ni zgodilo. Zdaj imamo preveč reaktorjev. Zadnji je bil zgrajen leta 1999. Zdaj hočejo zgraditi največji reaktor na svetu v Flamanvillu v Normandiji.

Francoska jedrska industrija z gradnjo najsodobnejšega reaktorja računa tudi na izvoz tehnologije ali na sodelovanje pri gradnji novih elektrarn v drugih državah.

Francija izdeluje več vrst reaktorjev; najprej jih je proizvajal Framatome, nato se je preimenoval v Arevo. Gre za različne generacije reaktorjev, ki proizvajajo vedno več energije. Zadnjega so poimenovali European Pressurized Reactor (EPR), ker naj bi predstavljal nekakšno evropsko sodelovanje, saj tretjino proizvodnje poleg Areve zagotavlja nemški Siemens. Z imenom so skušali zakriti, da gre za jedrski reaktor. Zdaj hočejo prodreti še na ameriški trg. Tam naj bi se EPR imenoval Evolutionary Power Reactor, ker evropski izdelki na ameriškem trgu niso najbolj cenjeni, zato so zakrili, da gre za evropski proizvod.

V Franciji ste ob napovedi gradnje novega reaktorja pripravili množične proteste, kar se drugod po svetu ob takšnih priložnostih redko dogaja.

V Franciji le osem odstotkov prebivalcev podpira jedrsko energijo. Lani smo pripravili demonstracije v petih različnih mestih, udeležilo pa se jih je kar 62.000 ljudi. V Rennesu v Bretanji jih je bilo kar 42.000.

Jedrske elektrarne so za zdaj najučinkovitejše proizvajalke električne energije in za proizvodnjo enake količine energije je potrebnih veliko več drugih energetskih virov, ki imajo tudi velik vpliv na okolje.

Vega ne smemo gledati v luči porabe energije. Če potrebujemo svetlobo, je vseeno, ali uporabljamo sončno svetlobo ali veliko učinkovitejše žarnice. Treba je dati več poudarka učinkoviti rabi električne energije. V Sloveniji je ta recimo dvakrat manjša kot v starih članicah EU. Poraba elektrike bi se v Sloveniji lahko zmanjšala, hkrati pa bi se povečala kakovost življenja. Dobra izolacija stavb, ki poleti zmanjša stroške ohlajanja, pozimi pa ogrevanja, lahko prispeva k bistveno manjši rabi energije.

Varčevanje je ena od možnosti, ki jih bo težko upoštevati. Elektrika iz obnovljivih virov pa je draga.

V Franciji smo naredili primerjavo cene načrtovanega reaktorja in uvajanja več obnovljivih virov energije z večjo energetsko učinkovitostjo in bolj premišljeno ter preudarnejšo rabo električne energije v gospodinjstvih. Ugotovili smo, da bi lahko z obnovljivimi viri na tistem območju proizvedli enako količino energije, hkrati pa bi lahko z vlaganjem v energetsko učinkovitejšo prenovo stavb prav tako prihranili enako količino energije. Hkrati bi zagotovili več kot 15-krat toliko delovnih mest. Za zamenjavo oken ali namestitev sončnih celic na streho potrebujete veliko delavcev. V Nemčiji so se denimo odločili za odpravo jedrske energije, število delovnih mest v energetskem sektorju pa se kljub temu povečuje.

Nemčija je država, ki ima velike možnosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Severni del Nemčije je idealen za vetrne elektrarne.

Tudi v Sloveniji imate dobre možnosti. Imate veliko sonca in tudi vetra. Toda pri vas nisem videl nobene vetrne elektrarne.

V Sloveniji bo predvidoma prva vetrna elektrarna postavljena na ekološko precej sporni lokaciji in ima zaradi tega številne nasprotnike.

V Franciji so bile podobne težave, saj že ena sama vetrnica vsako leto pobije veliko ptičev. Toda veliko več jih pobijejo veliki visokonapetostni daljnovodi. Če bi hoteli zavarovati ptice, bi lahko nehali graditi nove velike daljnovode, kakršne gradijo povečini zaradi proizvodnje elektrike iz jedrskih elektrarn. Tudi ob nesreči v Černobilu je bilo ubitih na milijone ptic.

Jedrska nesreča v Černobilu je bila osamljen primer, ki je bil posledica nepremišljenih dejanj in drugih nesrečnih okoliščin. Drugače pa jedrska energija še vedno velja za precej varno, nesreče so zelo redke ...

Za zdaj res še ni bilo nesreč, toda nikoli se ne ve.

Jedrski reaktorji naj bi bili zaradi novih tehnologij vedno varnejši.

Pri novih reaktorjih EPR je pod reaktorjem velik rezervoar, lovilec sredice, v katerega se ta lahko izlije. Za ohlajanje pa je treba reaktor ohladiti z vodo. Voda odteče v isti lovilec, in če se segreje na več kot tisoč stopinj, začne razpadati na vodik in kisik. Že majhna iskra bi lahko povzročila veliko eksplozijo. Tisto, kar naj bi bilo dobro, je lahko tudi zelo nevarno.

Novi blok jedrske elektrarne na Finskem bo kljub vsemu imel reaktor EPR.

Pri gradnji novega reaktorja na Finskem se je zgodilo, da so nekaj mesecev po betoniranju ugotovili, da je beton slabe kakovosti in je zelo porozen. Potem so ga le izboljšali in so delo nadaljevali. Jedrska energija pa je prenevarna, da bi si privoščili kaj takšnega, ker so posledice lahko dramatične. Veliko težav je bilo tudi z menedžmentom. Areva je precej hierarhično, vojaško organizirana, saj francoska jedrska energija izhaja iz izdelave jedrske bombe. Areva je sicer civilno podjetje, toda za vojsko proizvaja plutonij. Finci so drugače organizirani, več je medsebojnega sodelovanja. Nastale so velike težave zaradi različne organizacije dela. Nekaj, kar je Francozom jasno, Fincem ni, in nasprotno. V beton so položili štiri velike cevi za ohlajanje in pristojna finska agencija za jedrsko energijo je ugotovila, da dve nista dobre kakovosti. Odgovor Areve je bil, da jim lahko pokaže svoje meritve in videli bodo, da je vse v redu. To je v Franciji nekaj povsem normalnega. Če je kaj narobe, se spremenijo meritve in potem je vse v redu. Finci pa so pri teh zadevah bistveno strožji in ne morejo delati tako.

Kako je potem z nadzorom v drugih, neevropskih državah, recimo v Indiji, na Kitajskem, kjer naj bi gradili nove jedrske elektrarne?

V Franciji, Rusiji in Nemčiji pravijo, da imajo najboljše elektrarne na svetu. Kaj imajo potem v Braziliji, si ne moremo predstavljati.

Koliko pa je bilo po vaših podatkih resnih nesreč v jedrskih elektrarnah, ki so jih oblasti skušale prikriti?

Lahko vam pokažem fotografijo (na njej je poplavljena francoska jedrska elektrarna, op. p.), ki so jo na spletu objavili francoski varnostni organi, nato pa so jo odstranili. Ta jedrska elektrarna je bila obdana z vodo, nato je prišla uradna razlaga, da je to nemogoče, ker jo varuje ogromen jez. A to se je zgodilo, vendar na srečo brez posledic. Na sliki se vidi, da reaktor še vedno deluje, čeprav bi ga morali nemudoma ustaviti. Vendar to ni bil osamljen primer. Leta 1990 se je podobno zgodilo elektrarni blizu Bordeauxa. Divjala je huda nevihta in vode so narasle na nepričakovano raven. Če bi voda prišla do električne napeljave, bi resno poškodovala komandni center. Tudi Švedi, ki imajo najvarnejše jedrske elektrarne na svetu, so imeli resne težave. V eni izmed jedrskih elektrarn je nastal kratek stik in prekinil električno napajanje. Sočasno je izpadel pomožni električni napajalni sistem. Kar 23 minut niso imeli nobenih informacij, kaj se dogaja v reaktorju, ker ni deloval noben senzor in niso dobili nobene informacije. Imeli so veliko srečo, saj bi se lahko zgodil Černobil.

Koliko držijo trditve nekaterih dvomljivcev glede podnebnih sprememb, da naj bi bila industrija, povezana z jedrsko energijo, velik sponzor raziskav o podnebnih spremembah?

Nisem prepričan o čem takšnem, lahko pa si to predstavljam. Podnebne spremembe uporabljajo kot argumente.

Nekateri trdijo, da bomo cilje iz Kjota dosegli le s številnejšimi jedrskimi elektrarnami, ker te pač ne spuščajo v okolje toplogrednih plinov.

Mi mislimo ravno nasprotno. Gledano globalno jedrske elektrarne proizvajajo le 2,5 odstotka električne energije, to pa ni skoraj nič. Lahko naredimo velike jedrske elektrarne recimo v Iraku, Iranu, Afganistanu ..., toda tam ni velike porabe energije. V Afriki uporabljajo elektriko le za luči, za svetlobo, zato tam niso potrebne jedrske elektrarne. Francija, Japonska in ZDA, ki imajo največ jedrskih elektrarn, porabijo tudi veliko nafte. Jedrska energija ima smisel, če potrebujemo ogromne količine energije. S preveč energije se potem uporabljajo luči, da ponoči osvetljujejo kaj, česar sicer ni videti. S tem pa dajejo napačen zgled ljudem. Namesto da bi ljudem dali vedeti, da morajo biti varčni in učinkoviti pri rabi energije! S tem bi lahko po nekaterih podatkih proizvedli kar štirikrat manj toplogrednih plinov, kot jih sedaj. Za gradnjo jedrskih elektrarn je namenjenega ogromno denarja, zato ga ni za druge učinkovitejše projekte, ki stanejo veliko manj.