hrvaška / Ne bo mu lahko

Ta hip se zdi, kot da so vse karte pri hrvaškem političnem pokru že razdeljene in da vsi igralci za mizo vedo, kaj imajo v rokah. Prejšnjo soboto je hrvaški predsednik Stjepan Mesić mandat za sestavo vlade zaupal dosedanjemu premieru Ivu Sanaderju, ki je samozavestno zagotovil, da ga podpira celo več kot 77 poslancev, kolikor bi jih potreboval. Toda kot se za kvartopirskimi mizami pogosto dogaja, vodja socialdemokratov (SDP) Zoran Milanović vztrajno kriči, da ima v rokah boljše karte, čeprav postaja vse bolj jasno, da gre za navaden blef in da ga pri njegovem početju vodi ena sama želja - da bi se odigrala še ena partija, seveda z na novo razdeljenimi kartami. A uresničitev te želje je, tako se zdi, vse manj verjetna. Radimir Čačić, ključni mož ljudske stranke (HNS), je besen na Milanovića in na vse okoli sebe, ker HDZ nazadnje ni potrebovala njegovih adutov, zato se mu spet ni uspelo zriniti v krog pr(a)vih igralcev. Josip Friščić, vodja kmečke stranke (HSS), in Đurđa Adlešič, predsednica liberalcev (HSLS), ki je pred kratkim razglasila, da ima slovenski priimek (!) in da ga je zato treba pisati s č, ne s ć, marljivo seštevata svoje glasove in skušata Sanaderja prepričati, da so njune številke zanj vredne veliko več, kot je njihova resnična vrednost.