hipijevska degeneracija / Charles Brown: "Spletne revolucije ni"

Ko govorimo o novih tehnologijah, moramo biti previdni. Z njihovim potencialom se pretirava, saj mnogi, ki te tehnologije oglašujejo, niso ravnodušni, kar zadeva njihov razmah, ampak imajo svoje namene. Poglavitni del razprave o pozitivnih straneh na primer blogerstva prihaja predvsem, če ne izključno iz prav specifične tradicije ameriških libertarnih in sedaj konservativnih hipikapitalistov. V teh okoljih najdemo zamisli o zatonu tiska in celo o novi, demokratični revoluciji. Sicer je treba reči, da se oddaljujemo od dobe, v kateri smo imeli komunikacijo "eden proti mnogim". Javnost nikoli ni bila neumna in to nikoli ni bila propaganda, saj so ljudje večinoma iz ponujenih informacij vzeli, kar so potrebovali, ali so si jih razlagali po svoje. A kakorkoli: to je bila komunikacija od zgoraj navzdol, v kateri so prevladovali interesi medijskih lastnikov, v avtoritarnih državah pa interesi diktatorjev ali političnih in verskih gibanj. Nove tehnologije imajo možnost za preseganje teh vzorcev, ne vemo pa, ali bo novi način komunikacije res prišel kaj bližje obliki dialoga. To ni več odvisno od tehnologije, ampak od ljudi, organizacij ali gibanj, če jih bodo uporabili. Za zdaj novi mediji povzročajo prej nekakšno lažno komunikacijo ali lažen dialog: blogerji se pogovarjajo sami s seboj.

Po čem to sklepate?

Lahko vzamemo prvi resnični primer uporabe teh tehnologij; to je bil izbor demokratskega predsedniškega kandidata v ZDA. Dobro se spominjam, kako je bilo, ko je bil pred štirimi leti Howard Dean veliko upanje ameriškega liberalizma. Okrog njega je nastalo gibanje, ki sta ga omogočila blogerstvo in kampanja na spletnih straneh. Zdelo se je, da so ameriški liberalci končno našli svoj glas in se organizirali od spodaj navzgor. Pri zbiranju denarja za Howarda Deana je stvar odlično delovala, ampak nazadnje je Dean izgubil. Ostalo je vprašanje: so se prek novih tehnologij vsi ti ljudje dejansko pogovarjali sami s seboj, namesto da bi glas razširili na širšo konstituenco? V Veliki Britaniji in ZDA različne evangeličanske zanesenjake navadno zanese, ko govorijo o tem, kaj vse lahko ta tehnologija naredi. Toda, prvič: tradicionalni mediji v bližnji prihodnosti ne bodo izginili, če sploh kdaj bodo. Drugič: če te tehnologije obstajajo in če lahko zaradi njih ljudje dobijo glas, to ne pomaga veliko, saj en glas med milijoni in milijoni težko najdeš. Pričakovanj nima smisla napihovati. Je pa precej dobro vidna ekonomska plat medalje, saj se pojavljajo nove možnosti zaslužka in tudi obveščanja.