Merklova pristrigla peruti Sarkozyju

Po nekaj manj kot letu dni vztrajnega prepričevanja partneric v EU je francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju uspelo pridobiti dovolj podpore za oblikovanje Unije za Sredozemlje, ne pa Sredozemske unije, ki naj bi bila most med EU in Afriko. Prvotna Sarkozyjeva ideja, da bi institucionalizirana gospodarska unija držav ob Sredozemskem morju po zgledu nekdanje Evropske skupnosti za premog in jeklo s svojo mediteransko investicijsko banko financirala razvojne programe, zlasti energetske v vzhodnem in južnem Sredozemlju, ter postala ključni dejavnik varnosti na tem območju z rešitvijo izraelsko-palestinskega konflikta, je prišla skozi rešeto razprav v EU dokaj oguljena. Toda Francija je dobila mandat, da pripravi projekt Unije za Sredozemlje na podlagi že obstoječe politike Evro-sredozemskega partnerstva, ki je bila spočeta v Barceloni leta 1995.

Sarkozy se ni odločil za ofenzivno politiko v Sredozemlju le zaradi skupnega odpravljanja problemov na območju, kjer je Francija v zgodovini igrala pomembno vlogo, ampak tudi zaradi francoskih sebičnih namenov, saj ni naključje, kot pravi dr. Zlatko Šabič iz FDV, "da je bil njegov prvi uradni obisk izven Evrope namenjen ravno Severni Afriki, ki je bogata z naravnimi viri. Po drugi strani je v tej uniji videl tudi možnost za investiranje in spodbujanje gospodarstva, ki bi številne potencialne migrante iz Severne Afrike zadržala kar doma. Če bi se ta načrt udejanjil, bi Sarkozy ubil dve muhi na en mah".

Ambiciozni francoski predsednik, ki se tudi z osebnim slogom delovanja želi vpisati v zgodovino kot pomemben evropski voditelj, je po mnenju dr. Milana Brgleza in njegove sodelavke Ane Bojinović s FDV, na "prodoren način zastavil uveljavljanje nacionalnega interesa Francije, da postane vidnejša v globalnem pogledu," in zato izkoristil vse izkušnje in prednosti, ki jih ima njegova država iz "kolonialnega obdobja, uporabo jezika, gospodarskih vezi in poznavanja razmer".

Zanimivo je, da je Sarkozyju uspelo pridobiti za projekt Španijo in Italijo, ki sta tradicionalno nezaupljivi do francoskih poskusov prevlade v sredozemskem bazenu, Turčija pa, čeprav ji je ponudil vodilno vlogo v svojem projektu, v zameno za odpoved članstvu EU, tega niti slišati ni hotela. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je zgodaj spregledala Sarkozyjeve nakane in se uprla njegovemu soliranju, je zelo glasno opozorila na poskus nastajanja "Evrope zasebnih interesov", podvajanje institucij, kajti po Sarkozyjevem predlogu bi v projektu sodelovale le sredozemske države, kar je označila kot neracionalno in sebično. "Mislim, da je treba dati ponudbo za sodelovanje v projektu tudi vsem drugim evropskih državam, kajti mediteranska regija je izziv za vse v Evropi," je dejala Merklova na hannovrskem srečanju s Sarkozyjem v začetku marca, kjer sta uskladila poglede na Sredozemsko unijo in predstavila novo pobudo.

V projekt oblikovanja Unije za Sredozemlje naj bi se vključile vse članice EU in ostale sredozemske države, vendar pravega navdušenja kljub temu ni požel. Poljski premier Donald Tusk se boji preusmeritve pozornosti EU z vzhoda, "ki mu je treba, predvsem Ukrajini, dati jasno evropsko perspektivo". Češki premier Mirek Topolanek je kritičen do francoske politike, saj "si poskuša Sarkozy ustvariti ime v času francoskega predsedovanja in se osredotoča na stvari, kjer vidi ekonomski interes predvsem za svojo državo", je dejal za CNN.

Slovenija se je opredelila do Sredozemlja, poleg Balkana, kot do svojega regionalno prioritetnega območja, vendar bi morala po mnenju dr. Brgleza in Bojinovićeve odločneje izpostaviti svojo sredozemsko pripadnost, če se je odločila, da ima na tem območju svoje nacionalne interese. "Sarkozy ob omenjanju članic Sredozemske unije ni omenil Slovenije, kot da ne bi vedel, da je Slovenija sredozemska država. Slovenska vlada se na to ni posebej odzvala niti lani julija na srečanju v Portorožu, kjer je bil posebej govor o Sredozemski uniji. Praktično se do predstavitve ideje Evro-sredozemske univerze ni vidno izrekala za sredozemsko," opozarjata dr. Brglez in Bojinovićeva. Če se malce pošalimo, je morda Sarkozy v svoji vnemi, da zaorje nove brazde v evropski politiki tudi do Sredozemlja, spregledal trenutno predsedujočo državo EU, kajti očitno si hoče s francoskim predsedovanjem ustvariti avtoriteto voditelja, ki se vidi na čelu voditelja Evropske unije, Franciji pa zagotoviti dominantno vlogo pri urejanju razmer najmanj v Sredozemlju. Dr. Zlatko Šabič je mnenja, da se je "Sarkozy nekoliko spozabil, da takšne unilateralne pobude lahko škodijo Franciji in njenim odnosom z državami članicami Evropske unije. Odnosi s sredozemsko regijo so stvar Evropske unije kot celote, ne samo Francije, in če bi Francija 'solirala', bi na široko pustila odprto pot ostalim državam, da počnejo podobno. To bi bil začetek konca unije, še preden se je ta po širitvi na vzhod dokončno konsolidirala."

Projekt oblikovanja Unije za Sredozemlje je zastavljen na daljši rok in pomeni za EU "novo obliko povezovanja in sinergije, ki lahko prispeva tudi k miru med državami v sredozemskem bazenu", pravi Aurelio Juri, član slovenske delegacije v evro-sredozemski skupščini, vendar je bila po mnenju predsednika evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa "do sedaj parlamentarna komponenta barcelonskega procesa popolnoma izključena iz najnovejših pobud" Francije in Nemčije o novi vsebini in podobi Unije za Sredozemlje. Sporazum med Sarkozyjem in Merklovo bo zagotovil prostor za uveljavljanje nacionalnih interesov obeh velikih članic EU, druge pa bodo morale poiskati svoje "tržne niše" v politiki do Sredozemlja - kamor spada bojda tudi Slovenija.