Slovenska pornografska stranka

Začetek je bil spontan in prisrčen. Družba štirih stripofilov je na rednem sestanku ugotovila, da jo poleg devete umetnosti zanima tudi uporabna umetnost, ki jo ljudski glas pozna pod imenom pornografija. Na srečanju, ki se ga zdaj spominjamo kot neformalnega ustanovnega sestanka, smo dosegli popolni konsenz: v svetu zabavne industrije za odrasle, kamor pornografija pač sodi, je tako kot v vseh ostalih panogah približno 95 odstotkov sranja. Točneje, kakovost pornografskega materiala je konstanta, rapidno narašča samo število proizvodov. S tem da je ta situacija v Sloveniji še toliko bolj drastična. Primeri: ljubitelj kupi seksualno ekspliciten mesečnik, v katerem so vse fotke pokradene z interneta. Komu mar, saj gre za porno cajteng. V drugi seksi reviji ni ne kolofona ne telefonske številke, na kateri bi se lahko pogovoril z urednikom. Pa kaj potem, kdo bo pa poklical na uredništvo porno revije. V tretjem magazinu je polovica `programskih vsebin' v hrvaški slovenščini - in inšpektor Ivan Pal ne reagira. Le zakaj bi, saj gre za porno revijo. Slovenščina na ovitkih DVD-jev in v podnaslovih trdoerotičnih filmov je katastrofalna. Pa kaj, tisti, ki to gleda, je itak cerebralni bankrotiranec. Stranka pride v nek erotični butik in do petdesetkrat preplača izdelek, ki je vreden slab evro. Prav ji je, kaj pa kupuje te neumosti, a ne. Hej, kaj pa tole: v glasilu Društva katoliških pedagogov Slovenije pornografijo po hitrem postopku izenačijo z apokalipso, češ, če se ji ne bomo mogli upreti, “nas čaka zanesljiv konec vrste. Povzročili si ga bomo z degeneracijo. Atomska bomba ne bo potrebna.” Zelo pedagoško. “Ženska se v `porničih' kaže kot vedno in povsod seksualno odzivna - kar pomeni, da naj bi bila v vsakem trenutku pripravljena na spolnost z vsakim,” ugotavlja samostojna raziskovalka v reviji za zdravo življenje. Jasno, to je vendar tisto, po čemer prepoznamo porniče! Komu mar vestern brez konja, triler brez umora in ljubič brez srečnega konca? “Pornografska spolnost je prikrito nasilna.” Včasih že, ampak hokejske tekme so vselej odkrito nasilne in celo krvave, pa nikomur ne pade na pamet, da bi neposredne prenose prepovedal mlajšim od 18 let. In hej, zakaj lahko tedniki in priloge za vso družino objavljajo oglase za vroče linije, za Pornovanje in trdoerotične novosti na DVD-jih pa ne?

Smrt predsodkom, pornografijo narodu!

Skratka, na neformalnem ustanovnem sestanku smo se strinjali, da je na tem področju potrebno marsikaj počistiti, še prej pa razčistiti. Tako v prid nas, ljubiteljev in ljubiteljic ter poznavalcev in poznavalk pornografije, kot tudi tistih, ki v Sloveniji združujejo delo na področju zabavne industrije za odrasle. Ker smo potrebovali lopato, s katero bi začeli kidati ta nered, smo 8. februarja 2007 ustanovili Zavod za kulturo pornografije 69, neprofitno in nevladno organizacijo, edino takšnega profila v EU, ki - v skladu s statutom Zavoda - sredstva za opravljanje dejavnosti pridobiva iz sredstev ustanoviteljev, z lastnimi aktivnostmi, s prispevki donatorjev ter iz državnih in mednarodnih javnih razpisov. Morebiten presežek prihodkov nad odhodki bi Zavod uporabil za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti, za investicijsko vzdrževanje objektov in površin, ki bi jih dobil v upravljanje.

Namen Zavoda ni prodaja ali posredovanje, marveč pospeševanje interesa za dejavnosti industrije za odrasle, ki bo v glavnem potekalo skozi ocenjevanje in promocijo blaga oziroma storitev na slovenskem trgu. Z drugimi besedami, pornografija je na nek način zelo podobna fuzbalu in politiki - vsi mislijo, da se najbolje spoznajo nanjo. Slovenski poznavalci nogometa in strokovnjaki za politiko so že dobili svoj organiziran glas, zakaj ga potemtakem ne bi še pornofili? Za prvi dan javnega delovanja Zavoda se šteje lanski 6. september, ko je v svetovnem spletu na naslovu www.zavod69.si aktivno zaživela uradna stran. V šestih mesecih delovanja se je v Zavod vpisalo 200 članov in članic, do prvega uradnega srečanja, ki je bilo pod zaščitenim imenom Pornovanje prejšnjo soboto organizirano v klubu Double 6, kamor so bili uradno povabljeni prav vsi člani in članice, pa se je članstvo povečalo še za 19 podpornikov in podpornic. O uspehu Pornovanja, ki naj bi se v prihodnje odvijalo štirikrat letno (dvakrat v Ljubljani, dvakrat na drugih koncih Slovenije), največ pove podatek, da se je v Zavod za kulturo pornografije 69 v enem samem večeru vpisalo 145 novih članov in članic.

Opis del in nalog Zavoda za kulturo pornografije 69 poleg pridobivanja podpornih sodelavcev, sponzorskih sredstev in prostovoljnih prispevkov obsega še: organiziranje okroglih miz na temo pornografije; organiziranje gostovanj spolnih delavk in delavcev iz vseh segmentov zabavne industrije za odrasle; organiziranje obiskov erotičnih sejmov v tujini ter organiziranje erotičnih sejmov v Sloveniji; izobraževanje o fenomenu pornografije in njeni družbeni vlogi; odkrivanje in prijavljanje spletnih strani s pedofilsko vsebino; omejevanje agresivnega oglaševanja spletnih strani s seksualno vsebino; vzpostavitev arhiva, specializirane knjižnice, čitalnice, videoteke in tematske podatkovne baze; tiskanje informativnih publikacij in biltenov; strokovno svetovanje o varnih spolnih praksah in zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi; strokovno ocenjevanje, preverjanje in pregledovanje blaga in storitev v erotičnih butikih ter lokalih z artističnim programom ter podeljevanje pornofikatov za kakovostno blago in storitve ter za vidnejše prispevke na področju utrjevanja pornografske subkulture. Kar se slednje točke tiče, začetek ni bil ravno obetaven.

Od poraza do poraza ...

Ko je Zavod naslovil na Zvezo potrošnikov Slovenije dopis, v katerem smo predlagali sodelovanje pri pregledu tovrstne ponudbe na slovenskem trgu, smo naleteli na trdno zapahnjena vrata in aroganco do točno določenega segmenta potrošnikov. Nekateri davkoplačevalci so pač enakopravnejši od drugih, preštevanje povišanih cen na vrečkah z zamrznjenim pomfrijem pa enostavnejše.

O možnosti, da bi Zavod s časom prerasel v stranko, se je začelo resneje razmišljati po prvem slovenskem erotičnem sejmu, ki se je v začetku decembra odvijal v Celju. Sejem Eros & Amor je bil po organizacijski plati prava mala katastrofa, katastrofa z velikim srcem, bi lahko dodali, saj si ga je tako ali drugače ogledalo kar 12.000 obiskovalcev, med katerimi smo 'vipovce' prešteli na prste ene roke, od političnih težkokategornikov pa je dovolj poguma za obisk zbral samo celjski župan in prvak SLS Bojan Šrot, za kar smo mu tudi čestitali. O tako imenovani levici, ki jo je svoj čas kar razganjalo od aktivizma in liberalnosti, ni bilo ne duha ne sluha. Politični analitiki, ki simpatizirajo z Zavodom in so mu pripravljeni nuditi strokovno pomoč pri sestavljanju programa in načrtovanju strategije, so prepričani, da ima Zavod prav zaradi epidemije politične sredinskosti, ki je zajela levi pol slovenske politike in bo po predvidevanjih trajala še ves naslednji mandat, resne možnosti, da uspešno nagovori tri do pet odstotkov volilnega telesa. V program bi med drugim vključili še zavzemanje za popolno legalizacijo prostitucije, organiziranje javnih hiš v obliki FKK centrov po nemškem vzoru, ureditev statusa samostojnih spolnih delavk in delavcev ter uvrstitev poklica pornograf v razvid kulturnih delavcev, ki jim država plačuje prispevke. V tem pogledu je Zavod na torkovi Piramidi zabeležil pomemben poraz. Že sama omemba slovenske pornografske stranke kot možne opozicije je bila dovolj, da je SDS sprožil svoj znameniti glasovalni stroj in predstavnike Zavoda zatrl v kali z 80 odstotki naskoka. Člani in članice se kakopak iskreno zahvaljujejo za izkazano pozornost.