Vrnitev starih dobrih časov

Na začetku sedemdesetih, ko je cvetel samoupravni socializem po jugoslovanskem modelu, je bilo sarajevsko Oslobođenje eden tistih založniških mastodontov, ki mu zlepa ni zmanjkalo finančnih sredstev. Podjetni najstnik, ki se je takrat ukvarjal z risanjem stripov za Male novine, je naštudiral principe, po katerih so funkcionirali uspavani socialistični giganti, in sklenil, da bo del teh sredstev kanaliziral v prvo sarajevsko strip revijo. Zrisal je osnutek, sestavil koncept, trasiral projekt in prepričal odgovorne tovariše, da njihova založniška hiša ne bo ravno obubožala, če podpre potencialno zanimiv najstniški eksperiment. Tovariši so zadovoljno prikimali in 3. novembra 1971 je izšla prva številka strip magazina Strip Art, ki je Jugoslavijo vrisal na stripovski zemljevid sveta. Mladenič, ki je vse skupaj zakuhal, je bil Ervin Rustemagić. Strip Art je bil v celoti njegova revija. Živel in dihal je zanjo, a kljub temu se ni mogel podpisati kot njen glavni in odgovorni urednik. Bil je namreč mladoleten.

Tovariši pri Oslobođenju so Strip Artu po nekaj letih odtegnili sredstva, češ rabimo jih za veliko bolj resne reči. Strip Art je ugasnil. Ervin medtem ni izgubljal časa. Vstopil je v evropske stripovske kroge in žirije največjih stripovskih festivalov. Spoznal je ljudi, ki poganjajo stripovski biznis. Navezal je stike z vodilnimi risarji in scenaristi. In ustanovil svojo lastno agencijo. V osemdesetih je znova zagnal Strip Art, ki je na novo prepihal takratno jugoslovansko strip založništvo ter z zvezdniškimi imeni, od katerih so se mnoga premierno pojavila prav na straneh Strip Arta, postavil nova pravila igre. Strip Art Features (SAF) je prerasel v največjo stripovsko založniško hišo v tem delu Evrope in leta 1984 na festivalu stripa v italijanski Lucci osvojil Yellow Kida kot najuspešnejši stripovski založnik v letih 1983-1984. Leta 1990 je SAF posloval z več kot petsto stripovskimi založniki s celega sveta in jim prodajal tako stripe kot avtorske pravice. Ni bilo malo založnikov, ki so objavljali izključno SAF-ove stripe.

In potem je prišla vojna. Med obleganjem Sarajeva leta 1992 je zgorela Ervinova hiša, njegov studio in vse, kar je ustvaril v zadnjih dvajsetih letih. Nekaj milijonov mark, če govorimo o nepremičninah, medtem ko je vrednost spominov, originalnih stripovskih tabel, risb, ilustracij in platen, ki jih je pogoltnila balkanska morija, nemogoče izraziti v denarju. Ervinu in njegovi družini je za las uspelo pobegniti iz Sarajeva. Preselil se je v Celje in začel znova. Od začetka. S čiste nule. Leta 1994, ko sem se z Ervinom prvič pogovarjal za Mladino, se je SAF uvrščal med pet vodilnih agencij za produkcijo in prodajo stripov. Zdaj, ko to pišem, je slišati ocene, da je SAF eden izmed treh največjih na svetu, če ne celo največji. Nič čudnega. Ervin v povprečju še zmeraj spi po štiri ure na dan. Ostalih dvajset ur dela ali potuje. Zato ga boste prej srečali v Hollywoodu kot v Celju. "V Sarajevu je bila uničena celotna SAF-ova dokumentacija in velika večina stripovskih materialov. Svojih strank nisem mogel več oskrbovati in moral sem se osredotočiti na produkcijo novih albumov," je Ervin povedal za najnovejšo izdajo ugledne francoske stripovske revije BoDoi. "Po drugi strani sem vedel, da so se v času moje 'odsotnosti' mnogi založniki, s katerimi sem sodeloval, nehali ukvarjati z izdajanjem stripov. Za primerjavo, pred vojno v Bosni je samo v Italiji izhajalo več kot trideset stripovskih revij. Ko sem podjetje znova postavil na noge, so ostale samo štiri. Hkrati s tem je prodaja stripovskih albumov izven Francije padla na tako nizko raven, da založniki v Nemčiji niso uspeli prodati niti četrtine tistega, kar se je nekoč smatralo za običajno naklado. Na polovici devetdesetih je strip očitno zapadel v globoko krizo. Ker se nisem mogel niti hotel ukvarjati s čim drugim, sem začel mrzlično iskati variante, kako bi strip 'oženil' z drugimi mediji. Ena od možnosti je bila prodaja pravic hollywoodskim studiem." Kar pa še zdaleč ni enostavno, poudari Ervin. "Marsikdo misli, da je dovolj strip album poslati na naslov katerega od vodilnih studiev, prekrižati roke in čakati na odgovor. Kar izvolite. Pošiljko vam bodo vrnili pospremljeno s tipskim pismom, kjer piše, da vašega albuma niso prebrali iz preprostega razloga, ker vas zanj niso prosili. Poleg tega vas bodo ljubeznivo zaprosili, da jim v bodoče ne pošiljate več vaših materialov." Torej? "Hollywoodski šefi, tisti, ki podpisujejo čeke, nikoli ne berejo stripov. Niti tistih, ki so že odkupljeni za filmsko oziroma televizijsko adaptacijo. Uspeh pogajanj je odvisen izključno od osebe, ki zastopa projekt, ter od načina, kako se projekt predstavi. Konkretno, vaš agent se mora dogovoriti za sestanek z odgovornimi iz določenega studia. Tudi če dobite priložnost, boste imeli za 'pitch', se pravi za prezentacijo projekta, na razpolago strahovito malo časa. Potemtakem ne boste predstavljali stripa kot celote, marveč le njegove ključne scene, nekaj povečanih strani. Pohvalili se boste s priljubljenostjo seriala, našteli države, kjer strip z uspehom izhaja, in oddali kratek sinopsis. Če se odločijo, da vam ponudijo možnost, kar se dogaja sila redko, bo naslednji korak angažiranje scenarista, ki bo napisal zgodbo. Ta faza pa predstavlja oviro, pred katero zastane večina projektov. Preprosto zato, ker scenaristu ni uspelo napisati dovolj atraktivne zgodbe. Ne slepite se, naj bo vaš strip še tako kakovosten in priljubljen, če ne najdete scenarista, ki bi znal napisati scenarij, s katerim bo studio v celoti zadovoljen, nimate niti najmanjše možnosti, da bo vaš projekt ekraniziran."

Ervin, ki je po tej poti med drugim sodeloval pri nastajanju globalnih uspešnic Maska z Jimom Carreyjem in Možje v črnem s Tommyjem Leejem Jonesom, poudari še, da mnogi stripovski avtorji vztrajajo pri nadzoru nad produkcijo. "Pozabite. Noben hollywoodski studio ne bo dovolil, da imate nadzor nad nečim, za kar zapravijo milijone dolarjev. Studiem je nemogoče postavljati take pogoje. Kar je konec koncev razumljivo."

Trenutno v Hollywoodu potekajo predprodukcijske priprave za televizijsko serijo Jeremiah & Kurdy po motivih priljubljenega Hermannovega seriala Jeremiah. Snemanje naj bi steklo septembra. Scenarij je delo Michaela Stracynskega, režiral pa bo Joe Dante. Ervin bo izvršni producent, budžet serije dvajsetih epizod pa znaša dvajset milijonov dolarjev. Med Ervinove uspešne projekte sodi tudi prodaja pravic Spielbergovemu studiu DreamWorks, ki bo za televizijo adaptiral popularni Bonellijev sci-fi serial Nathan Never, ki občasno izhaja tudi pri nas. V hrvaščini, kakopak.

SAF je podpisal pogodbo z novosadskim Marketprintom, ki bo po novem objavljal barvne, trdo vezane SAF-ove strip albume. Prvi bo izšel te dni, gre pa za enajsto epizodo iz Hermannove srednjeveške serije Bois-Maury (prej Les Tours de Bois-Maury) z naslovom Assunta. Za dvanajsto z naslovom Rodrigo, ki izide predvidoma septembra, je scenarij napisal Hermannov sin Yves. Marketprint namerava izdati tudi vseh deset prejšnjih epizod ter kronološko ponatisniti kompletno Commanche (deset epizod) in Bernarda Princea (trinajst epizod). Cena albumov bo 450 dinarjev oziroma 15 DEM. Informacije in naročila sprejemajo na elektronskem naslovu: stripoteka@stripoteka.co.yu.

povezava