kultura in družba / Neodvisnih punt

V sredo popoldan so se v eni izmed pisarn na Metelkovi 6 zbrali ogorčeni samostojni ustvarjalci in predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture, vsi prejemniki sklepov Mestne občine Ljubljana o izboru programov in projektov na področju kulture za letošnje leto. Ker medtem na njihove naslove kapljajo tudi odločbe in sklepi ministrstva za kulturo o odobrenih ali zavrnjenih programih s konkretnimi številkami, slika o njihovi letošnji produkciji postaja jasnejša. Znani obrazi, po razpisni taksonomiji povečini "vizualci" in "uprizoritveniki", ki so se skupaj zadnjič našli na dolgočasnem ministričinem novoletnem žuru, so bili napeti. "Saj lahko kar zapremo", se je slišalo pred debato.

V petek je ljubljanska županja Viktorija Potočnik prejela svojevrstno darilo za osmi marec - pismo neodvisnih kulturnikov. V njem od nje zahtevajo "razveljavitev sklepov o financiranju kulture MOL v letu 2002, strokovno in transparentno razdelitev finančnih sredstev z jasnimi kriteriji in upoštevanjem kvalitete in referenc nosilcev" ter "odgovorno obravnavo zahtev in sestanek z njo v roku 7 dni." Do treh popoldan se je pod pismo podpisalo več kot 50 podpisnikov. Združba je heterogena. Med podpisanimi so samostojni ustvarjalci, galerije, gledališča, klubi, po suhoparni pravni formulaciji "zasebnopravni proizvajalci kulture". Med njimi so tisti, ki jih je MOL prepoznal kot zajetnejše "prejemnike pomoči", in drugi, ki so jih odpravili z nekaj fičenki ali pa so povsem zviseli. S površnim seštevkom deleža podpisnikov pisma v letošnji razdelitvi MOL bi na "njihovih področjih" prišli vsaj do tretjine kolača. Če pa bi od njega odrezali največji kos, tisti mestnega paradnega zavoda, okroglih 100 milijonov Festivala Ljubljana za gledališče, glasbo in likovno dejavnost, bi presegli polovico letošnjega mestnega kulturnega budžeta. To pa ni nerganje nekaj ponižanih in razžaljenih.

Združba se je v dveh dneh organizirala. Ustanovila je delovna telesa. Med njimi je odbor z nalogo, "da artikulira program zaenkrat neformalnega združenja". "Program bo podlaga za naslednje korake v smeri zahtev iz pisma", pojasnjuje Emil Hrvatin, eden od dveh izbranih predstavnikov za stike z javnostmi. Odbor poziva vse predstavnike nevladnih organizacij s področja kulture k podpisu pisma, sodelovanju pri delu in izražanju svojih pogledov o kulturni politiki na ravni mesta in države.

Očitno bo morala županja s svojo ekipo odgovoriti na marsikatero neprijetno vprašanje iz pisma. Za začetek predvsem na dejstvo, da razdelitev sredstev ni z ničemer utemeljena in so poslani sklepi o razdelitvi brez kakršnihkoli obrazložitev. Od tod mnenje podpisnikov, da gre za "nestrokovno, nekompetentno, politično diktirano in klientelistično odločanje o financiranju kulture in umetnosti".

A vprašanja so še bolj temeljna in daljnoročnejša. Dotikajo se preizpraševanja vizije kulturne politike v Ljubljani, statusa sodobne ustvarjalnosti, načina financiranja, ki je v škodo nevladnih organizacij, samostojnih izvajalcev in ustvarjalcev, kakor največkrat izkaže praksa, najbolj dinamičnega, gibljivega in novatorskega segmenta v kulturi in umetnostih.

Zahteve neformalnega združenja so torej: razveljavitev javnega razpisa, oblikovanje kulturnega programa MOL v roku 30 dni, pri katerem bodo sodelovali predstavniki "neodvisnih", vodenje transparentne politike z jasnimi kriteriji odločanja in enakopravnim dostopom do javnih sredstev, ustanovitev projektne skupine, ki bo sistematično zbirala dokumentacijo in pripravila gradivo za reševanje siromašne infrastrukture (vadbeni prostori, ateljeji, studiji) ter izdelala elaborat z izbiro lokacije (ki ne bo Metelkova mesto) za izgradnjo, financiranje in program Centra sodobnih umetnosti v Ljubljani.

V petek je začela krožiti tudi peticija proti kulturni politiki MOL Zavoda za kulturne dejavnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Museum in Galerije P74, ki razglaša, da "na področju sodobne vizualne umetnosti prihaja do generalne čistke in da se je pričelo vojno stanje." Direktor zavoda Tadej Pogačar pojasnjuje, da je stanje paradoksno. Galerijo P74 je pred petimi leti ustanovila MOL in v obnovo prostora vložila finančna sredstva iz svojega proračuna. Danes taista MOL z radikalnim odtegom sredstev skuša galerijo, "žarišče mlade sodobne vizualne umetnosti", onemogočiti kljub uspešnemu delovanju, širitvi programov, javni odmevnosti, kritičnemu in sistematičnemu predstavljanju najmlajše generacije vizualnih ustvarjalcev.

Načelnica oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri MOL, Nelida Nemec, je v četrtkovem Delu ponujala korenčke, češ da "ne ve, zakaj ustvarjalci instrumenta pritožbe (na sklep) ne izkoriščajo bolj dosledno" in namigovala na zagotovljena sredstva iz rezerve "prav za te namene". V bistvu je napovedala prvi preizkus iz solidarnosti in kolektivne akcije neformalnega združenja neodvisnih, že po definiciji individualcev.

Naslednji dan je pohitela tudi očitno dobro obveščena kulturna ministrica Andreja Rihter, med drugim z izjavo, da so prijavitelji na razpis ministrstva "ponudili seznam želja, ki pa ni prioriteta." Ministrica je povedala več, kot bi smela. Zavrnjenim, "slabim bralcem razpisnih pogojev", je pojasnila, da niso uganili njene želje.

Jože Vogrinc je na eni izmed okroglih miz Novega rocka o alternativni kulturi sredi osemdesetih let navrgel legendarno definicijo kulture. Približno takole: kultura je, kar se znajde na seznamu od države ali mesta finančno podprtih projektov. Takrat smo se materialističnemu dovtipu režali.