priročnik / Nasveti za festivale

Po privlačnem plakatu, dobri reklami v Mladini ali izkušenjskem priporočilu se odločite, da se boste udeležili kakšnega festivala in jo za konec tedna podurhali na prizorišče, ki bo sprejelo še nekaj tisoč ljudi, željnih zabave. Pred odhodom si je dobro vzeti nekaj minut za premislek, kako in s čim se boste odpravili v kraje, ki jih morda obiskujete prvič. Obstajajo skupna načela, ki veljajo za večino prizorišč.

Najprej najnujnejša oprava - spalna vreča, če ne želite hazardirati z vremenom, pa tudi šotor. Ena toplejša jakna ter poletni in robustni par obutve zadostujejo za dobro počutje in mobilnost ter večerne razmere, ki so rade drugačne od dnevnih. Na velikih prireditvah, ki so ponavadi mastno podprte s sponzorskimi vložki, organizatorji neradi vidijo polne nahrbtnike pločevink in plastenk. V potovalno malho vendarle naložite živež in pijačo vsaj za pot tja, higienska minimalka pa je obogatena s toaletnim papirjem in z žepnimi robčki. Sanitarije za velike mase niso vedno takšne kot tiste doma, še najmanj nerodno jih je uporabljati v jutranjih urah. Zaradi neznanega terena se priporoča zaloga minimalno zadostnih količin drog in pribora za uživanje, saj kje sredi polja ali divjine bistveno težje nabavite priljubljeno vrsto papirčkov ali filtrov.

S potjo ne odlašajte do zadnjega, saj se zaradi čudovitih slovenskih avtocest načrtovana izletna vožnja do prizorišča lahko spremeni v štetje posamičnih asfaltnih kamenčkov in opazovanje polžev, ki vas prehitevajo - letošnji rekord avtorjev od Ljubljane do Trojan znaša tri ure. Med potjo počakajte, da pridete do cilja, in se šele takrat pričnite zabavati. Ceste imajo dovolj nevarnih voznikov tudi brez modelov, ki odhajajo na nekajdnevni žur pod prevelikim gasom.

Pop rock otoki

Masovke z največjo udeležbo se primerno dogajajo za časa počitnic. Konec šolskega leta zaznamujejo mestne fešte, kakršne so Pozdrav poletju (oziroma prosto po najstnici ob Ljubljanici Pozdrav luzerjem) in podpohorske znanilke poletij, ki zberejo od 25 do 30 tisoč ljudi, sledijo gostovanja ob koncu tedna. Pri tem je treba pričeti z najstniško-študentsko svetinjo, dolenjskim festivalom Rock Otočec, ki je največji redni koncertni dogodek v deželi. Število obiskovalcev se povzpne nekaj pod deset tisoč, kamp pa se zapolni najprej z Dolenjci, nato s Hrvati, sledi preostanek Slovenije.

Romanje na tovrstne prireditve je možno z javnimi prevoznimi sredstvi, organizatorji pa včasih poskrbijo tudi za prevoz iz kakšnih središč. Vendarle se je najbolje zanesti na lastno organizacijo in preveriti lokalne prevoze. Če sta kamp in prizorišče za isto ograjo, je velika verjetnost, da boste lahko pustili svojo hrano in pijačo pred njo, varnostniki pa znajo komu odvzeti kak - po njihovi definiciji - nevaren predmet. Na takšnih prireditvah je malodane vsa pozornost obrnjena proti odru in glasbi (na Otočcu kot posebnost omenjamo kopanje v blatu), spremljevalne prireditve pa so manj zanimive od druženja z vrstniki, poležavanja, guncanja afen in drugih priložnostnih dejavnosti. Gurmanske užitke pretežno transformirate v roštiljado, ki na kak osamljen ugriz še spomni na balkanske izvirnike, vsa preostala koncentracija za pulti je namenjena alkoholu. Glede uživanja drog na takšnih prireditvah obstaja precej različnih, diametralno nasprotnih izkušenj; od kriminalistov, ki lovijo zakajalce na obeh straneh odra, do ljudi, ki se spomnijo le tega, da je bilo dobro. Vsekakor je primerneje dvigovati raven THC-ja diskretno, recimo v drevesnih krošnjah, in z vonjavami ne dražiti pozornosti in slin sosedov. Predvsem pa ne zvijajte preveč javno in zaloge za zvečer navijte v šotorih.

Med grmenjem z odra imejte denar, dokumente in telefone pri sebi, še najbolje pa je imeti koga, ki vam hrani stvari med demenco rokerskega duha. Mimogrede, tistim, ki ste se na festivalu odločili preživeti več dni, mobilni kirurgi svetujejo, da je vsled dolgega zdravja baterije, pametno obratovati bolj s SMS sporočili kot z normalnim telefoniranjem.

Med dvokolesi

Za odhod na motoristične ali ekstremno rokerske fešte se priporoča transformacija zunanjega videza v klasiko robustnih čevljev ali škornjev (s katerimi pa brez motorja smešite svojo verodostojnost!), klasičnih kavbojk in majic, ki jih ob urah mraka in poletnega hladu prekrijete z usnjenimi jaknami. Če trpite zaradi prerahlega spanca in vas moti smrčanje, na parkirišče motorjev (kjer bo vaša nekajdnevna spalnica) ne pozabite prinesti čepkov za ušesa. Sicer se na tovrstnih srečanjih ponekod najdejo tudi bivalni prostori zunaj ozemlja festivalskega kampa, to si bo marsikdo privoščil v okolici Pulja, in se prizorišče dogajanja obiskuje vsak dan.

Na motožurih obstajata dve kategoriji obiskovalcev - motoristi in ostali, imenovani civili. Na samih prizoriščih velja klasično toughguyevsko načelo "Dokler nikomur ničesar nočeš, te pustijo pri miru". Tako si lahko v miru ogledujete (dotikanje ni dovoljeno!) stroje in bejbe, motoristične svetinjice, ki jih usnjeni jezdeci kroma sicer varujejo kot punčico svojega očesa. Na čagah, kjer se posameznikova identiteta manifestira pred MC-ji in drugimi plemeni bajkerjev, pa že tako izbirajo najmotor, najtatuje in podobno, tako da je temeljno pravilo pokaži. Dovoljeno je kazanje in mešanje vseh barv, sicer pa ne priporočamo agresije proti komur koli. Redarske službe so na teh festivalih še za odtenek odločnejše, a ne nekorektne. Med motoristi, ki pri nas ne ustrezajo stereotipu bradatega zadrogiranega hudiča na rohnečem stroju, je vseeno precej odločnih fantov. Če se spreta dve različni skupini ljudi, lahko to za seboj potegne nasilje. Organizatorji ga, z varnostnimi službami, zatirajo v kali, da se ne bi ponovil kak Zgaga festival, ki je pustil trajne posledice.

Med dogajanjem zunaj odra se lahko srečate z robustnimi rokoborskimi kategorijami tipa armwrestling kot na prihajajočem srečanju Bearsov v Mariboru, jahate električnega bika in se poskusite v sorodnih kategorijah. Zaradi vnosa hrane in pijače v kampe ponavadi ne težijo, pa tudi na prizoriščih krožijo plastenke s poldrugim litrom domačega belega vina. Na motofeštah je najpogostejša droga alkohol, skadi pa se tudi kak joint. Travo je težko kupiti.

Rastafarjanski raj

Poletno sonce ustvarja naravno okolje za reggae godbo. Lahkotni ritmi in pozibavanje bokov na plaži pod jamajškimi kokosovimi palmami pri nas zamenjajo smaragdno zelena reka, galebi (?) in Soča Reggae Riversplash. Okolica Tolmina je lani v treh dneh privabila šest tisoč zagorelih teles. Ker je reggae festival še najbolj podoben poletnemu šolskemu taboru, križanemu z Woodstockom, se ga je greh udeležiti brez vseh počitniških pripomočkov. Od šotora in rokavčkov do blazine in brisače. Odprto prizorišče je primerno za vse športne radosti. Zato so na riversplashu torbe polne žog, balinčkov, frizbijev ... Če kdo po naključju v navalu kratkotrajne izgube spomina pozabi v domačih predalih nujno rastafarjansko opremo religiozne narave, naj ga ne skrbi preveč, saj Ziggijeve stojnice ponujajo vse pripomočke. Vseeno pa se lahko zgodi, da se zaradi prevelikega povpraševanja pestra ponudba filtrov in papirčkov prehitro zmanjša, zato je pametno hraniti skrite nujne rezerve. Da ne omenjamo zdravilnih zelišč, katerih zaloga v štiridnevnem maratonskem reggaejaškem tempu kaj hitro usahne, če jih ni zadosti.

Kdor nima dovolj okoliških komarjev, klopov in drugega mrčesa, lahko s seboj pripelje hišnega ljubljenčka, čeprav je tarantele in podobne živali bolje pustiti doma. Predvsem pa je treba na reggaejaško zabavo s sabo prinesti zvrhano mero dobre volje in nasmehov, za zvezde, komete in druge nebesne ognjemete poskrbi narava sama. Najpomembnejša oprema je tista, ki je namenjena vodnim vragolijam. Za naturiste kopalke niti niso najobveznejši del garderobe, drugim pa kar prav pridejo. Še najbolj je v mrzli Soči, kjer se lahko namakaš le kratek čas, dobrodošel kakršenkoli čolniček, kajak ali kanu. Pretekla dogodka sta naučila redne obiskovalce tudi to, da je treba vsekakor pomisliti na slabo vreme, če vsemogočni Jah ne odobrava glasbenega shoda.

Naravni trip

Zelo vroče je tudi na vsakoletni največji rejverski poletni open air debilani. Tja pa naj tehnofrikice nikakor in pod nobenim pogojem ne hodijo v enaki opravi kot v diskoteke, saj bi jim ekstra visoke pete povzročale obilico preglavic na naravni podlagi. Letošnji najdance dogodek se je iz Zelenega gaja preselil na divaško letališče, zato je potekal na malo bolj obljudenem prostoru in ne v čisti naravi. Vseeno pa se je dogodil na prostem in za takšne evente se je treba primerno obleči. Na partijih za začetek ni nikoli odveč, če s seboj prinesete veliko tekočine, sploh pa ne na takšnih zabavah, kjer zna biti voda draga zadeva. Drugače za nočno zabavo dobro poskrbijo organizatorji. Vsaj kar se tiče glasnosti nabijanja, vizualnih efektov in razgretih soplesalcev. Didžeje vsako leto nabirata in izbirata dve najbolj zloglasni tehno združenji, Taotech in Sub Sub, zato naj ne bi nikoli primanjkovalo hitrega tempa in huronskega grmenja. Tabletke so na samih zabavah navadno malo dražje, zato se je najbolj smotrno založiti pri lokalnem, preverjenem dilerju, ki ga pozneje za slab ecstasy nabrcate v rit in zahtevate nazaj svoj denar. Če rejv poteka po načrtih, pa se nazadnje tako ali drugače pokonzumirajo vse zaloge. Edino preglavico povzročajo policisti, ki pa običajno zaplenijo le malenkost od vseh skupno zaužitih substanc.

Bolj je treba misliti na to, kaj prinesti za jutranji after party. Vsekakor se z razgreto glavo ne splača voziti domov z območja kraških vrtač. Največja nadloga je močno pripekajoče sonce, ki udriha po pisanih glavah obležalih flešerjev na travi, zato se je treba opremiti s kapami in po možnosti s kremo za sončenje. Sončna očala so sprva namenjena varovanju občutljivih zenic, vendar je pomemben tudi njihov estetski učinek. Svaljkarji si bodo po travi razvili odeje in občudovali vzorčkaste oblake. Drugi pa z veliko kondicije premezgali še en dan in nadaljevali do ...

Seveda so to le napotki za primerno pripravo na velike festivale, kar pa ne pomeni, da je to vse, kar slovenski logi ponujajo. Vsak konec tedna se lahko odpravimo na ogled festivalov po manjših krajih, od Komna in Pivke do Ljutomera. Ali pa povečamo maso na študentski masovki tipa Koupa fest. Za manjše prireditve ne potrebujete pretiranih priprav, saj so bolj v mejah normale, kot če se tisoči mešajo med seboj.