redarji / Licenca za mir

Prejšnji konec tedna sta se dogajala Soča Reggae Riversplash, kjer so trije redarji podjetja GVS pred vhodom surovo pretepli enega od obiskovalcev dogodka, in Meet me festival, kjer so redarji Valine na zabavi obiskovalcem dobesedno plenili žepne zaloge mamil, pozneje pa naj bi bili skoraj vso zaseženo količino izročili policiji. Po drugi plati so pod drobnogled prišli varnostniki službe G7, ki v konfliktu z AC Molotov - po trditvah enega izmed članov zasedbenega kolektiva - "odrivajo in pri tem otipavajo punce, grozijo verbalno in fizično ter onemogočajo stik z ljudmi".

Vsa našteta dejanja spadajo med tista, pri katerih redarji oziroma varnostniki prekoračijo pooblastila. Toda najprej je treba pojasniti razliko med varnostniki in redarji; varnostniki imajo večja zakonska pooblastila, na primer za nošenje orožja, pregled obiskovalcev ali uporabo najmanjše potrebne sile. Za varnostnike veljajo tudi strožja selektivna merila, saj je eden od pogojev za opravljanje te službe potrdilo o nekaznovanosti. Postati redar je precej enostavneje, toda tudi pooblastila so manjša. Redar vas ne sme legitimirati ali vam izprazniti žepov, lahko pa vas prosi, da vsebino pokažete sami. Prav tako ne bi smel izvajati osebnih pregledov, vendar se ti izvajajo, kjer je smiselno in je primerno usposobljen kader (beri: za vsak spol posebej). Redar po zdajšnji zakonski definiciji nima nikakršnih pooblastil za ukrepanje s strokovnimi prijemi ali na silo, razen v silobranu.

Zakonodaja tu šepa. Nova, v kateri se precej govori tudi o varovanju prireditev, je v tretjem parlamentarnem branju, sicer pa redarske odnose ureja zakon o javnih shodih in prireditvah. Ta v 19. členu sklicatelja shoda zavezuje, da mora organizirati rediteljsko službo, ki je za svoje delo odgovorna vodji shoda oziroma prireditve, v 22. členu pa, da mora imeti reditelj na rokavu oznako in da ne sme biti oborožen. Če morajo pri zagotavljanju varne izvedbe prireditve sodelovati policisti, mora organizator stroške za angažma povrniti organu, ki je dal policiste na razpolago. Organizatorji sicer opozarjajo redarje na nekaj osnovnih zahtev; poleg zagotavljanja varnosti obiskovalcem in tega, da je dosežen organizatorjev osnovni namen ("da imajo vsi navzoči vstopnice"), jih opozarjajo še na prijaznost do obiskovalcev. In če organizator ni zadovoljen z redarsko službo? "Prihodnje leto jo lahko zamenjaš," se je glasil pragmatičen odgovor enega izmed vprašanih.

Združenja za fizično varovanje imajo v Sloveniji krovni organ Zbornico RS za fizično varovanje, ta pa v soglasju z ministrstvom za notranje zadeve daje in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja in določa programe po zakonu predvidenih preizkusov znanja. Zbornica na podlagi svojih ugotovitev ali na podlagi obvestila ministrstva za notranje zadeve poleg tega izvajalcem zasebnega varovanja izdaja odločbe o odpravi pomanjkljivosti. Ingo Paš, sekretar zbornice, razmere opisuje takole: "Organizator prireditve ima možnost, da najame redarsko službo z licenco, ni pa obvezno." Paš primerja najetje službe brez licence zbornice z operacijo, ki jo opravi zdravnik brez licence. "Kar je na videz koristno za naročnika, je zaradi sive ekonomije škodljivo za državo." In precej škodljivo za obiskovalce, saj so ti prepuščeni redarjem, ki z načinom delovanja kažejo nepoznavanje svojega kodeksa. V njem je navedeno, da zaposleni pri članicah zbornice "ne bodo nevljudni do oseb, ki jih srečujejo med delom", "ne bodo zlorabljali avtoritete v zvezi z izvajanjem delovnih nalog pri delodajalcu ali njegovi stranki", "ne bodo ravnali na način, ki bi bil lahko razlog za diskreditiranje delodajalca, stranke, sodelavca ali druge članice zbornice," in "ne bodo delali pod vplivom alkohola in ne bodo uživali alkoholnih pijač med delom".

Sicer zbornica opravlja nadzor nad delom članov, spremlja in obravnava njihovo delo, častno razsodišče pa obravnava kršitve obveznosti in izreka disciplinske ukrepe; od opominov do izključitve iz zbornice. Paš sicer pravi, da so preverjanja MNZ in policije usmerjena proti njihovim članom, v sami zbornici pa menijo, da bi bilo treba nekatere odnose minimalno urediti. Redarji bi morali biti enako preverjeni kot varnostniki, slabo transparentnost poslovanja pa bi popravili s pogodbami o delu, s katerimi bi preprečili nezakonito plačevanje redarjev. "Gre za interes države. Pri nas imamo, glede na potrebe trga, preveč kadra." Nelicenčna konkurenčnost pa ima meje.

Če menite, da so redarji v delovni vnemi pretiravali, se lahko za varstvo interesov obrnete na policijo, vendar se to - kot pri konfliktnih odnosih med AC Molotov in G7 - lahko izkaže za nezadostno. Precej bolj učinkovita bi bila civilna tožba, saj bodo trije redarji stežka dokazali, da so brce v glavo (na tleh ležečega obiskovalca) silobran. Obrnete se lahko tudi na zbornico, kjer ukrepajo proti članicam vsaj disciplinsko, sicer pa obvestijo policijo. Baš opozarja še na možnost, da bi policija od organizatorjev že pri izdaji dovoljenja za prireditev zahtevala redarje z licenco. Redarska služba GVS, ki je opravljala dejavnosti na Riversplashu, je po Paševi evidenci nima, organizator Sandi Maver pa je na vprašanje o dogodku le medlo omenjal provokacije obiskovalcev in kamenjanje varnostnikov, kar naj bi bilo povzročilo odziv. Prav tako je nelegitimno plenjenje psihosubstanc iz žepov obiskovalcev, saj kodeks zbornice v 9. členu izrecno navaja, da se članice zbornice "ne bodo ukvarjale z nobeno dejavnostjo oziroma s posli, za katere je po zakonu določena pristojnost pooblaščenih državnih organov, še posebej policije".