glasba / Nov bend ali razpadli pankerji

Letos menda praznujete desetletnico. Glede na to, da ste še vedno srečni mladi fantje, ste morali začeti že kot osnovnošolci. Šesti razred?

Vlado: Bilo je v sedmem razredu, s kolegi smo poslušali punk in skupaj hodili na izlete, prava srečna mladina. V tistem času smo veliko poslušali tudi Niete, ki so imeli komad Srečna Mladina. Takrat je bil trip "dajmo imeti bend", v BS-u, od koder prihajamo, je bilo takrat sto bendov. Ampak to niso bile resne skupine s svojimi placi, vadilo se je po stanovanjih; kante jupola namesto bobnov, električne kitare Melodija Mengeš na radio in akustične kitare namesto basa.

Izmed sto "neresnih" pa ste ravno vi kmalu postali resen bend s koncerti.

Vlado: Ja, na enem izmed izletov sem prepeval Niete in Pankrte. Sicer je naša prva zasedba razpadla zaradi placa in podobnih razlogov. Druga je razpadla, ko so nekateri šli v vojsko, tretja zasedba pa je končno funkcionirala. Tri, štiri leta se je formirala osnovna zasedba: Zava na bobnih, jaz na kitari, Tomi Demšar na basu in Tim na saksofonu.

Zava: Vmes se je zamenjalo šest, sedem članov. Sprva smo bili v zaklonišču in po izgubi placa smo prvič razpadli. Nato smo vadili v kitaristovi garaži, pa v garaži njegove babice. Prve posnetke je naredil naš sosed Joc, ki je imel na Radiu Študent legendarno oddajo Jajčkova lestvica.

Kdo so bili tedaj vaši vzorniki?

Vlado: V samem štartu je bend poslušal punk, rock'n'roll zasedbe. Potem pa smo radi eksperimentirali z raznimi zadevami. Skozi čas in nove člane so se zadeve spreminjale. Ko je v bend prišel Zava, je že malo poslušal Faith No More in Pearl Jam. Tim na saksu je imel povsem svoje variante. Vsak je dal nekaj primesi v zvok. Pri drugi zasedbi benda je bil del benda za punk, drugi pa za širjenje obzorij in eksperimente, ustvarjanje.

Na vas je bila večinoma prilepljena etiketa "punkerji Srečna Mladina". Vendar to pravzaprav niste nikoli bili.

Vlado: Par jih je bilo, par ne. Sam sem poslušal punk, ampak izziv mi je bil rock'n'roll. Še danes, po desetih letih, si ne bi znal predstavljati, da bi se za kaj odločili in to potem točno tako naredili. Trip je bil ta, da smo vedno šli naprej.

Zava: Samo da smo se vmes včasih izgubili, kar je bilo jasno tudi ljudem na koncertih.

Vaša generacija je imela kar močno sceno. Približno vaših let je bila tudi Racija, ki pa je tudi izginila na "vrhuncu" slave.

Vlado: Bili smo mi, Racija, Tito In Ekšn, Fikus ....To je bila generacija, ki je furala svoj trip in bila močna, med sabo smo se poznali, žurali in skupaj tudi koncertirali. Vsak mesec je bilo 500 ljudi na koncertih, Racija je recimo prodala okoli dva tisoč plat brez intervjujev v časopisih ali videospota. Mi smo ogromno koncentrirali, z Miladoyko Youneed, Demolitioni, 2227 - oni so nam bili mogoče vzorniki in inspiracija, tudi njihov nekdanji član Jani Mujič je zdaj naš tonski tehnik. Preigrali smo čez 200 koncertov, s tem da smo imeli štiriletno pavzo.

Bili ste na Novem rocku, kjer ste se skoraj stepli z Marjanom Ogrincem, ki potem ni imel rad vaše glasbe.

Vlado: Če ne bi poznali nekaj ljudi, ki je poznalo nekaj ljudi, tam sploh ne bi nastopili. Komaj so nas sprejeli. Zgaga fest, Otočec, precej smo igrali. Pa ne vem, če je vsem jasno, da smo komaj zdaj stari med 21 in 25 let in da smo komaj zdaj zreli.

Zavo: Zdaj svoje koncerte odpiramo z recenzijo z Radia Študent, ki jo je naredil Marjan Ogrinc in v kateri nas je čisto popljuval.

Vlado: To je koncertni intro. Sicer pa so nas na koncerte znali vabiti v slogu "saj ste slovenski bend, na glavnem odru lahko igrate zastonj". Ne rabiš jesti in piti, samo pridi in igraj.

Zavo: Šele zdaj se je začelo malo obračati.

Bili ste eden redkih bendov iz Slovenije, ki je takrat igral celo na teritorijih bivše Jugoslavije. Kljub dobrim kritikam pa niste več poskušali prek meja.

Vlado: Bili smo mulci in nismo imeli pojma, kdo dela koncerte, kdo je založnik in kdo so mediji. Na koncert v Bugojnu smo uleteli kot zamenjava za 2227, ki so nas priporočili, in takrat je bila ludnica. Deset televizij, nešteto radiev ... ampak kaj boš, če si ne zapišeš številke človeka, ki ti organizira koncert. Bend ni imel izkušenj ali človeka, ki bi znal pomagati.

Postali ste kultni bend, predvsem med srednješolci. Izdali ste prvi album, potem pa poniknili, izginili ...

Vlado: Sami smo vse naredili, in če pogledam nazaj, smo bili res takrat top srednješolski bend. Na koncertih po šolah smo imeli 300--500 ljudi, kar si danes težko zamisliš. Takrat, ko smo dobili založbo, smo se malce zasanjali - ej, tukaj smo - tako kot se najstnikom pri 16, 17 rado zgodi. Odpeljalo nas je v napačno smer in premor do naslednje plošče je trajal štiri leta.

Vmes se je zgodila še en nepredvidljiva, malce ironična zadeva. Končno smo začeli skupaj spet resno delati, dogovorili smo se z založbo Pop records in imeli pripravljen material za studio. Potem pa se je po odločitvi snemalca producenta zadeva toliko zavlekla, da je založba propadla. Ostali smo brez založbe, hkrati pa smo bili totalno nakurjeni. To je bila najhujša kriza benda.

Razpadli pa niste?

Vlado: V skupini je nastal kaos, Dado jo je zapustil, mi pa smo se lotili projekta. Odločili smo se, da sami posnamemo ploščo in da ne potrebujemo nobene založbe. Takrat sem se že nekoliko znašel glede organizacijskih zadev in bend je začel spet dihati, od takrat dobro delamo, vibracija je odlična. Resda smo še malce zadolženi, toda mislim, da do take pavze ne bo prišlo več.

Kaj ste počeli v pavzi? Eni ste se ukvarjali z organizacijo koncertov, nekateri pa so menda bili celo najeti glasbeniki.

Vlado: Jaz sem se ubadal s koncerti. Že v prvem letniku srednje šole smo ekipa treh ljudi naredili koncert v spomin Pankrtom, kjer so se razni bendi pomešali med sabo in izvajali njihove komade. Podobno smo naredili kasneje za Niete, potem pa so me znanci in kolegi pregovorili, da sva z prijateljem Erikom zagnala Street Explosion.

Zava: Kitarist Pero je igral s Tinkaro Kovač in Sausages. Vseeno je predober kitarist, da ne bi eksperimentiral. Dela v trgovini z glasbili, in ko pride na vajo, ima v glavi cel orkester. Sam sem se bolj posvetil šoli in Trem puhalcem ter snemal za razne glasbenike, ob tem pa imam ves čas, že kakšnih sedem let, svoj bend s prijatelji iz ulice, Skor. Takšen hop-rok-metal.

Na sceno ste vrnili z videom Pop Music, ki pa je bil nekaj čisto drugačnega kot Srečna Mladina iz najstniških časov.

Vlado: Za ene smo bili čisto nov bend, za druge pa razpadli pankerji. Niso vedeli, da imamo spot, ampak znali smo se prijeti medijev. Zadnji album je bil nekakšna prelomnica zrelosti, za katero smo se potrudili na Metelkovi z Rokom Podbevškom. Vzeli smo si dva meseca časa, imeli smo veliko podpore.

Ampak zadeva s Pop Music je dobro izpadla.

Vlado: Ma ja, joke. Imeli smo posnet spot,s katerim bi morda dobili založbo, plato pa smo imeli že pripravljeno. Spotu smo dosneli dodatne kadre, dali drug tekst in ga uporabili. Takrat je bend začel drugače delati. Ne sme se zgoditi isto kot prej in tudi ne more se. Zdaj smo končali nov video. Poleti se bomo za deset dni zaprli v hišo in delali materiale za našo naslednjo avtorsko ploščo, ki jo planiramo v naslednjem letu. Septembra uradno praznujemo deseto obletnico, žur bo odprtega tipa, na njem bomo predstavili zgodovino. Izdali bomo ploščo, na kateri bo pet priredb iz 60. in 70. let ter dve naši priredbi v povsem drugi verziji. To bo neko darilo za desetletnico.

Založbe pa še vedno nimate.

Vlado: Nimamo založbe, ne tripamo nanjo. Dokler ne bomo snemali nove plate, je tudi ne bomo iskali.

Na eni strani je Srečna Mladina, na drugi pa si ti, Vlado, postal eden bolj uspešnejših koncertnih organizatorjev pri nas. Hip-hop festival v organizaciji tvojega Street Explosion je bil s skoraj 3000 ljudmi ena najbolj obiskanih "zimskih" priireditev. Bilo je še enkrat več ljudi kot na Kosheenih, kjer ste bili srečni mladci predskupina. Ali ti znese vse skupaj?

Vlado: S Street Explosionom sem začel tako, da smo s prijatelji sedeli na kavi v Truebaru in ekipa me je gnala, naj kaj naredim. Prvi Explosion je bil precej hardcore obarvan - Elvis Jackson, Srečna Mladina, Not The Same, Cancel. Trip koncepta je bil, da iščemo nekaj izvirnega, hip-hopa pa takrat še ni bilo v glavah. Iskali smo kvalitetne stvari, ki niso znane poslušalcem. Bendov iz tujine nismo dobili, ampak smo jih iskali - Eyesburn, ki so smo jih lani pripeljali v KUD-a, smo hoteli že pred tremi, štirimi leti. Našli smo Moveknowledgement, vedno je bilo bistvo iskanje in zdaj je resen problem najti bend, ki je malce drugačen. Zato, razen velikega hip-hop festivala, letos Street manj prireja in se pripravlja na novo sezono.

Na Street Explosion si zvlekel precej bendov iz bivše Jugoslavije, ki so vsi nastopali skupaj. Vam kot Srečni Mladini vračajo povabilo?

Vlado: Niti ne. Čeprav imam tam dosti zvez. Ob tem sem dojel, da moramo najprej doseči kaj tukaj, potem pa lahko gremo v Beograd.