kulturna politika / Sinergija institucionalne in neodvisne kulture

Katere kulturne dejavnosti mora mesto podpirati? Torej tiste dejavnosti, brez katerih res ne gre.

Mesto Ljubljana je ustanovitelj več zavodov, kot so knjižnice, Mestna galerija, Kulturni dom Španski borci, Pionirski dom. To so javni zavodi, za katere mesto financira plače, razne prispevke, materialne stroške, sredstva za tekoče vzdrževanje in zavarovanje objektov in opreme, nakupe knjižničnih gradiv, financira še ljubiteljsko kulturno dejavnost in pa razne segmente, ki jih podpira skozi neodvisne kulturne ustvarjalce, se pravi nevladne organizacije.

Koliko je znotraj tega odprtega prostora, v katerem lahko recimo vi kot novi načelnik postavite svoj koncept prioritet?

En del so fiksne obveznosti in plače. To nanese okoli sedemdeset odstotkov, ponavadi še več, celotnega proračuna, namenjenega kulturnim dejavnostim. Ostanek denarja se razdeli skozi javne razpise oziroma javne pozive po novem zakonu o uresničevanju javnega interesa, in tu imamo strokovne komisije, ki za posamezna področja odrejajo, koliko denarja bo kdo dobil. Predhodno pa se tudi naredi razrez, koliko denarja je namenjenega posameznemu področju kulture. Moram opozoriti, da je bil prav na tem področju letos narejen velik premik, saj so se sredstva, namenjena nevladnim organizacijam, od lani res občutno povečala.

Če postavimo na stran Tomaža Brateta, ki je to delo opravljal le kratek čas, je prej, za časa Nelide Nemec, veljala precejšnja naklonjenost in izdatno financiranje predvsem konvencionalne, institucionalne kulture, celo nekateri iz takrat vodilne liberalne stranke so jo zaradi tega kritizirali ... Kako bi opisali svoj odnos do ljubljanske kulture v primerjavi z dosedanjim?

Brate je bil tukaj le kot zunanji sodelavec prek pogodbe. Sam sem na mestu načelnika šele kratek čas, delno pa seveda poznam to zgodbo, saj sem ves ta čas tudi sam deloval v kulturi. Po mojem mnenju bi bilo treba predvsem razrešiti razcepljenost med tako imenovano neodvisno kulturo in institucionalno kulturo, v končni fazi pa se je vedno treba pogovarjati o kakovosti na obeh področjih. Treba bo torej najti neke vzvode, ki bodo omogočali konceptualen razvoj, kjer se bodo preverjali kakovost ter dostopnost do kulture in vprašanje o tem, kaj Ljubljančanom pomeni kultura. Tako bi vzpostavili Ljubljano kot eno izmed evropskih kulturnih metropol in ne zgolj zadovoljevali neke minorne, pavšalne interese, ki vodijo samo do tega, da se prerekamo o tem, kaj je institucionalna in kaj neodvisna kultura. Potrebna je tesna povezava med obema področjema kulture pri skupnih projektih. Ko se na primer postavi nov mestni muzej, v katerem bo neka zbirka, naj postane ta hkrati tudi nekakšen kulturni center, kjer bo imela tudi neodvisna kultura možnost predstavljati svoje projekte, organizirati simpozije in podobno, v sodelovanju z institucionalno kulturo.

V dosedanjem času LDS-ovega vodenja mesta Ljubljane se je kar nekajkrat pojavil odnos Metelkova proti Križankam - alternativci proti Brleku, dva ekstrema pač, a vseeno. Koliko denarja gre pravzaprav Festivalu Ljubljana ... In koliko Metelkovi?

Že v letošnjem proračunu se je pokazalo, da Festival ne bo dobil tolikšnih finančnih sredstev, kot jih je v lanskem letu. Vendar pa je treba vzeti v premislek tudi delovanje festivala na Ljubljanskem gradu, in treba je reči, da so bile nekatere stvari predvsem z vidika revitalizacije gradu zelo pozitivne. Na gradu se je nekaj začelo premikati in tako je javni zavod Festival Ljubljana vpet v neki širši kontekst. Tudi prireditveno je grad oživel. Sicer je bil grad dodeljen v upravljanje Festivalu v prejšnjem mandatu. Novost je tudi novi zakon o uresničevanju interesa na področju kulture, kjer 75. člen določa, da je dostopnost kulturi primernih površin treba omogočiti po ceni dejanskih stroškov, ki nastanejo, in ne prek zaračunavanja komercialnih najemnin. Povsem razumem, da Festival ne more Križank komu oddati za petdeset dni, saj potem sam ne more izvajati lastnega programa, hkrati pa se je treba dogovoriti za terminska izhodišča, kjer bo možno organizirati določene kulturne prireditve, ne pa Severino. To je gotovo v interesu na primer Druge godbe in še nekaterih. Treba je doseči soglasje s Festivalom, ki mu je to tudi nedvomno v korist, saj bo tako dosegel raznovrstnejšo raven kulture, ki bi vključevala tudi tako imenovano alternativno kulturo, ki pa je v bistvu že sama mainstream.

... prav to, kakih deset dni v letu se Križanke v zameno za precejšnjo najemnino oddajajo za koncerte kar se da preprosti glasbi za široke množice, recimo raznim Gibonnijem in ostalim mlačnežem ...

Ljudje imajo včasih radi takšno preprosto popularno glasbo, težko je preprosto zamejiti Festival le na zelo zelo visoko glasbeno umetnost.

... drži, vendar pa se zdi, da stvari prehajajo iz ene skrajnosti v drugo. Na eni strani koncert Miša Kovača, na drugi pa pred recimo sedemdesetimi gledalci nastopa kak nadarjeni baltski violinist ...

No, pri kakovosti izbora klasike direktorju Festivala Darku Brleku ne moremo ničesar očitati. To so bili res vrhunski izvajalci, in to Ljubljana v zmernih količinah tudi potrebuje. Res pa bo treba uravnovesiti stanje in najti neko vizijo znotraj programskega dela Festivala, ki bo dopuščala, da v Križankah nastopi še kdo od zunaj, ki ima določeno vlogo in težo, ne pa da jih zatrejo že na prvo žogo s tem, da postavijo milijon in pol najemnine za dnevno uporabo Križank.

... konec koncev ta način ne bi bil nič novega, spomnite se na Novi rok v začetku osemdesetih, ki je bil bolj alternativen in hkrati bolj kulturen od večine prireditev, ki se dandanes zgodijo v Križankah. Mimogrede, boste poskusili obnoviti katero izmed dvoran na Metelkovi ali kako dvorišče?

Južni del Metelkove prenavlja ministrstvo za kulturo in tam bodo prostori za etnografski muzej. Tudi stavba številka 6 se bo obnovila, za ves ta južni del je bil sprejet natečaj in znotraj tega dela naj bi, v povezavi s severnim delom, dobila določene prostore tudi neodvisna kultura. Glede severnega dela pa je treba preučiti projekte gradnje treh umetniških akademij, v tem primeru potekajo dogovori med županstvom mesta Ljubljana in ministrstvom za šolstvo.

Se z ljudmi, ki delujejo na Metelkovi, tudi kdo pogovarja?

Tamkajšnjo kulturo dobro poznam in odpisati ter zavreči jo bi bilo povsem nelogično, torej bi se v primeru kakršnihkoli posegov morali dogovoriti tudi z ljudmi, ki tam eksistirajo. Sicer pa naš oddelek nima neke pogajalske moči glede Metelkove. Vsekakor je treba zagotoviti in zadržati eksistenco produkcije, vse dokler ne bo sprejet dolgoročni plan za to področje.

Glede Ljubljanskega gradu še naslednje: Darko Brlek je izjavil, da je vzpenjača na grad nujnost, ker se bodo tako v kulturni hram končno lahko vozile prave dame z visokimi petami. Tudi vi vidite na gradu tako imenovano kulturo visokih pet, salonarjev in lakastih čevljev?

Grad je na tako dominantni poziciji, da bi moral zagotavljati dostopnost kulture vsem, ne samo eminentnim in domnevno eminentnim. Če vzpenjača bo, naj služi vsem in ne samo visokim petam. Grad se vendarle odpira novim in novim okoljem, lani je bilo dogajanje precej raznovrstno in mislim, da tudi Festival počasi spoznava, da je to dobro tudi zanj. Nihče do sedaj tega na gradu še ni naredil, zdaj je pa samo še odvisno, v katero smer bo stekel razvoj. Grad je na idealni poziciji, da bi se tam dalo vzpostaviti neke vrste družabno-kulturno življenje z vsemi spremljevalnimi prireditvami.

Ko že govorimo o pomembnejših ljubljanskih žariščih kulture, moramo omeniti še kino Šiška. Govorilo se je o treh opcijah, o treh interesentih. Eden je bil Igor Vidmar z rock konceptom, drugi je bil balet in tretji teater Branka Đuriča - Đura. Kakšen je vaš pogled?

Glede kina Šiška bo treba narediti dober načrt. Letos imamo zagotovljena sredstva, da naredimo investicijsko raziskavo, kaj je tam treba postoriti in kakšna programska izhodišča bi bila najboljša. Potem pa bo na podlagi razpisa treba najti upravljalca, ki bo te stvari znal izpeljati. Sam sem že sodeloval pri eni študiji in pokazalo se je, da bi to moral biti center za koncertno dogajanje, hkrati pa na voljo tudi za razne uprizoritvene umetnosti. Sam soglašam s tem mnenjem.

V Ljubljani je še en problem, in sicer Kolosej in spremljevalne dejavnosti. To iz prireditev v mestu pobere precej kulture željne publike ...

Potreben bi bil resen odgovor mesta, mesto vrača udarec! V primeru kinov se mi zdi, da je nekakšen odgovor mesta na to problematiko kino Dvor - bodoči art kino. Ta projekt je mesto izdatno podprlo in verjamem, da bo kino Dvor v novi podobi in z novo programsko usmeritvijo velika pridobitev za Ljubljano.

Kaj pa če projekt art kina ne bo uspešen, če se bo recimo izkazalo, da je premalo parkirnih mest, da filmi niso zadosti mamljivi, da vodstvu Kinoteke ne bo uspelo privabiti ljudi. Kaj potem?

Tega scenarija se seveda bojim. To bi pomenilo, da mesto ne vrne udarca. Veliko bo seveda odvisno, kako bo vodstvo Kinoteke vodilo kino in kakšen propagandni uspeh bodo imeli. Tam bodo morali vzpostaviti družaben prostor, ki se ga bodo ljudje navadili. Pomagati pa jim bo morala tudi mestna kulturna politika.

Kaj pa galerijski prostori, recimo fotografski ...

Res je, uprizoritvene in glasbene umetnosti so zelo zastopane, tudi prostorsko, pri različnih vizualnih medijih pa je velik problem ustrezna infrastruktura, primerni prostori. S tem problemom se srečujejo bolj ali manj vse galerije. Na tem področju bo treba v kratkem času nekaj narediti, najti prostore za razstave, tako za nove vizualne umetnosti kot seveda za že uveljavljene, na primer fotografske, slikarske, kiparske. Fotografske galerije Ljubljana sploh nima.

Če poenostavimo - katero kulturno prireditev ste nazadnje obiskali, in to ne službeno?

Bil sem v Cankarjevem domu na predstavi Schneewittchen Ivice Buljana.

Recimo, da k vam na obisk pride vaš prijatelj iz tujine, kam bi ga peljali v Ljubljani v ponedeljek ob osmih zvečer?

V tem času je res bolj mrtvilo, razen izjem. Peljal bi ga ali na Metelkovo ali pa v KUD France Prešeren. Morda potem v kakšno gostilno, če bi dobil kje kaj odprtega.

... ne v BTC, recimo v Kolosej?

Ne, ne bi ga peljal v Kolosej. Razen če bi si sam želel tja.

Ljubljana je kljub vsemu le mesto festivalov, kateri je vaš najljubši? Ali pa, kateri festival bi bil po vašem mnenju tisti festival, skozi katerega bi se najbolje videla prepoznavnost mesta Ljubljana?

Moja najljubša festivala sta Mladi levi in Ana Desetnica, in sicer zato, ker ne živita zgolj sama zase, ampak odpirata dogajanje in oči. Tudi Trnfest v režiji KUD-a France Prešeren mi je pri srcu, še posebej tisti njihov projekt, ko so od trnovske cerkve pa do Križank postavili cel sklop igral za otroke. Glede festivala, ki bi predstavljal Ljubljano, pa mislim, da bi se morali končno vsi ti festivali združiti. Pa ne glede programa in umetniškega dela, pač pa glede skupnega nastopanja v predstavljanju mesta. Recimo skupni bilteni, nekaj tega že je, treba pa bi bilo še bolj zavzeto delati v tej smeri. Ljubljana bi v festivalskem smislu morala postati neka nova mala Barcelona, nov mali Berlin ali Amsterdam v vzhodnem prostoru. Če bi bilo mesto sposobno realizirati tak tip kulturnega turizma in ga nato tržiti, bi naredili zelo veliko.

Mestna oblast se je spremenila, prej je na županstvu vladala LDS, sedaj pa Združena lista. Ste tudi vi član Združene liste?

Ne, nisem član nobene stranke. Povabila me je vladajoča koalicija. Verjetno so me izbrali, ker sem že dalj časa v kulturi in te zadeve poznam.