glasba / Sončna zapuščina

Snemanje ste napovedali že oktobra 2002. Napovedali ste, da boste naredili skupinski samomor, če do spomladi 2003 ne izdate plošče. Ni bilo ne samomora ne plošče. Lahko sklepam, da ste slabo organiziran bend?

Gregor: Dva komada smo šli snemat v začetku poletja. Tako smo dobil sliko o snemanju, kaj je treba popraviti, zvedeli smo, da je treba v studio priti ful pripravljen. Če bi vse naredili v enem kosu, bi slabše izpadlo.

N-Toko: Cel kaos bi bil, ker dejansko izhajamo iz jam sessionov in koncertov, za snemanje plate v studiu pa moraš biti res organiziran, pa produkcija za tako glasbo ni enostavna, res moraš vedeti, kako sestaviti aranžma, kako povezati ljudi ... ful dela in ful učenja. Mi pa smo mislili, bomo prišli noter, bomo posneli plato in jo izdali. To je bilo pol leta učenja. V bistvu so boljši komadi, ki smo jih snemali proti koncu.

Pravite, da ste iskali čim manj sluzasto založbo. Kakšna je sluzasta založba?

N-Toko: Fora je v tem, da se zgodba z založbami vleče od Gorana naprej, že Goran je iskal založbo. Ker se ful časa ni nič zgodilo, smo v KUD-u na Trnfestu posneli koncert. Naključno je nastal tisti koncertni posnetek, ki smo ga natisnili. Vse založbe so dobile ta cede, prodajali smo ga, folk ga je dobil na koncertih in se je kar razširil. Založbe pa nič, vse ta glavne so dobile naše posnetke, bili smo na natečaju Kdo bo osvojil Triglav, ki ga je imela čez Nika, pa ni bilo nič.

Gregor: Zgovarjali so se na besedila, češ da so v angleščini in zaradi tega odpademo. Ni bilo odziva. Tudi če odmisliš besedila, je toliko dela s samo glasbo, veliko smo vlagali, tako da se potem človeku vse zdi za malo. Nismo pa imeli človeka, ki bi nam šel projektno iskat sponzorje. Zdaj smo šli sami v projekt, brez sponzorjev.

N-Toko: Finančno smo v kurcu, čisto v kurcu, vsi smo v minusu.

V komadih omenjate Coca Colo, govorite, da je mobitel nujno zlo, refren "just to please the crowd" veliko pove. Se mi prav zdi, da problematizirate sedanjo družbeno ureditev?

N-Toko: Teksti so nekako moja stvar, zato nočem posploševati na ves bend. Ker smo pač različni. Pišem, kot dojemam stvari okoli sebe, seveda je to tisto, kar me bremeni. Ampak ta Just to please the crowd je še Goranov ... star komad, kjer je Goran dobro povedal: "I hear the sound of children loughing around, I hear the sound of music society plays just to please the crowd." To je pač tisto. Goran se je deset let jebal, poskušal sestaviti bend in nekaj izdati. Vedel je, kako mu bo težko, ker ga ni nihče poslušal. Tako da smo šele dve leti po njegovi smrti dali ven njegovo delo. Angažiranost je neki spekter vsega skupaj, se pravi dobra muzika. Dobra muzika je vedno angažirana muzika, ni pa angažirana muzika vedno dobra muzika. Na prvem mestu je dobra muzika, narediti dober komad, ustvariti filing. Nikoli ne gremo delat komada, da bi si rekli: "Gremo zdaj naredit en angažiran komad, ki bo kurcal McDonald's." Komad nastane z gruvom in filingom, se pravi smo bend, ki se hrani z energijo. Se pravi, tudi na koncertu mora biti ful energije, to nas pelje. Tudi če se ne slišijo besedila, mora biti energija. Potem stvari niso površinske in poceni, ampak ko si čisto v komadu, ko ti čisto gruva, ko ustvariš tisti pozitivni filing, ki si ga hotel, potem tudi pravi statementi pridejo ven, besedilsko in glasbeno. Se pravi, če se ljudje dobro počutijo, so bolj angažirani, so bolj zavestni, so bolj osveščeni.

Kdo je Lord, ki ga omenjate? Kdo je ta avtoriteta?

N-Toko: Lord je bog. Ne vem, ali ga imaš za avtoriteto, nikjer ne govorimo o avtoriteti, pišem pač o bogu.

V pesmih se sprašujete o nastanku sveta, o bogu, omenjate Sokrata. Teme, ki se zdijo zelo daleč poslušalstvu z ulice.

N-Toko: Publika naj si misli, kar si hoče, ti ponavadi, ko pišeš, pišeš, o čemer razmišljaš. Kar se tiče tekstov, ne jaz ne Goran nisva gruntala, kaj naj napiševa, da bo folku kaj dalo. Ker folk se ves čas pritožuje, da ne razume tekstov, angleščina gor ali dol, tako da če bi se hotela prilagajati, vse skupaj res ne bi bilo nič ali pa bi bilo vse skupaj bolj pocukrano. Pišem tisto, o čemer razmišljam, to je edini recept, tudi zaradi tega se ne opredeljujemo za kakšno religijo ali za kakšno filozofijo.

Torej naj tega ne povezujem s tvojim študijem teologije?

N-Toko: Ne. To je pač del mojega življenja.

Gregor: Po mojem, če ne bi tega študiral, ne bi imel tega znanja in seveda notri ne bi dajal teh stvari. Povezava je, vendar se ni načrtno odločil.

N-Toko: Bil sem izpostavljen verskemu svetu.

Zaradi Dolenjske ali zaradi študija?

N-Toko: Zaradi vsega skupaj, družine, okolja, faksa. V bistvu sem šel ven iz strogo katoliškega sveta. Se pa zaradi tega nimam za nič maj vernega, veren sem mogoče bolj, kot sem bil takrat.

Opevaš Babylon System, gre tu za Staro zavezo in rastafarijanstvo ali je to le reggaejaški trend?

N-Toko: Brez zveze je versko opredeljevati plato in besedila. Tudi jaz nisem versko opredeljen, sem kristjan, verjamem v to, kar verjamem, strogo pa ne zagovarjam ničesar. Za doživljanje sveta gre, Babilon ful doživljam ... to, kar piše v Bibliji o Babilonu, to, kar je Marley govoril o Babilonu, to je tisto, kar sem potegnil iz rastafarijanstva. S Selassiejem in s tem nimam zveze, ker sem belec in zame ni pomembna osebnost, ampak to o Babilonu, kako je zgrajen ta svet, ta sistem in kako drvi proti prepadu ... To so zame zelo preroške besede, tako da se mi to sploh ne zdi trendovsko omenjanje. Zdaj sta reggae in rastafarijanstvo ful in, zdaj folk na novo odkriva Marleyja. Ni pa to nič novega, to je izrez cele zgodovine in babilonski sistemi so vedno obstajali.

V besedilu praviš

N-Toko: Ta je vzeta čisto od doma. Doma starši vidijo, da se družiš s takimi in takimi, ponoči hodiš na koncerte, in rečejo, to so narkomani. Veliko ljudi se je okužilo s tem stereotipom, sploh starejša generacija si je dejansko potegnila črto do kulture mladih in do tega, kar počnejo. Odraščal sem v zelo tradicionalnem okolju in sem hvaležen, saj mi je ful dalo. Vendar tako nisem imel stika z resničnim svetom, potem ko spoznaš ljudi, vidiš, koliko v redu folka zamujaš in kako so ljudje odrezani od sveta.

V komadu Trend primerjaš trend nošenja pištol s trendom menjavanja punc. Romantičen komad, ki me spominja na Siddhartin, "ker ne verjamem v telo, rad bi te vidu v srce". Ljubka romantika, ki je nisem vajen v tem žanru.

N-Toko: Moja razlaga komada je to: napisal sem zgodbico. Malce zaljubljeno, ki je v bistvu parodija na trendovstvo. Trend pa je: si v klubu, si jack in imaš bejbe. Se pravi, svoje najbolj prvobitne cilje zamenjamo za tiste, ki so lažje dostopni.

Znani ste kot koncertni bend. Občutite kakšno razliko zdaj, ko razpolagate s cedejem in lahko daste nekaj iz rok?

N-Toko: Zdaj te pač pokliče radijska postaja, te pokliče televizija za intervjuje. Nekaj si naredil in je to razlog, zakaj bi govorili o tebi. Tri leta smo koncertirali, bili dober koncertni bend, tako si na dosegu dva tisoč ljudi. Zdaj pa je doseg veliko širši.

Kakšni so začetni podatki o prodaji?

N-Toko: V Big Bangu smo jih prodali osem. (smeh)

Čeprav ste Dolenjci, ne omenjate cvička, čeprav ste hiphoperji, ne preklinjate, ne omenjate prepovedanih substanc?

N-Toko: Preklinjanje je skenslal že Goran, pri devetnajstih sem bil bolj repersko usmerjen, vsak komad, ki sem ga poznal, je imel noter mutherfucker, Goranu pa se je zdel to ful beden kliše in smo rekli, da ne bomo nič preklinjali. Glede substanc pa vse prepuščam posamezniku, jaz ne pijem, ne kadim.

Na Lentu ste nastopili kot predskupina Tabuja. Kako Moveknowledgement selekcionira nastope? Ste kdaj zavrnili kakšen nastop?

Gregor: Nismo šli na Gandža marš, na izbor za miss Slovenije, klicala nas je tudi neka politična stranka, keš bi bil dober, pa smo rekli, da ne. Ne spomnim se, katera stranka. Mogoče bomo čez nekaj let drugače razmišljali, vendar smo se v tej fazi odločili tako.

N-Toko: Moja osebna filozofija je, da benda nikoli nisem hotel opredeljevati za karkoli, naj folk angažiranost poišče v besedilih, prek muzike naj dobijo, kar hočejo, in naj si razlagajo stvari po svoje. Nočem se postavljati na stran česarkoli.

Tudi ne na stran dekriminalizacije marihuane, ki jo uživa 90 odstotkov vašega poslušalstva?

N-Toko: Dejansko je fora v tem, ni mi do tega, da grem špilat na koncert, kamor folk dejansko pride samo zaradi tega, da se zapuši. To nima zveze ne z muziko, ne z zakoni, ne s spremembo sistema ali z izboljšanjem česarkoli.

Recimo, da se na Marihuana maršu simbolno kadi trava na javnem prostoru.

N-Toko: Folk ne razmišlja daljnoročno. Jaz ne gledam na sistem in zakone, vseeno mi je, ali je kaj legalno ali ilegalno, ker pač mislim, da bodo ljudje počel, kar bodo hoteli. Droge so za pametne ljudi, nimam nič proti čemerkoli, ampak pač vidim folk, ki si uniči življenje. Tudi proti gandži nimam nič, sam sem jo dolgo kadil. Vidim pa svoje frende in srednješolce, ki v lajfu ne počnejo nič drugega, ne pravim, da so narkomani, so na easy. Nič se jim ne da. Po eni strani se mi zdi kurac, da si ga zdaj, če si ga hočem tukaj zviti, ne smem. Nočem pa se postaviti za zagovornika, ker ful ljudi pač to uporablja na napačen način. Nobena stvar ni čisto dobra in nobena čisto slaba. Trava ne pomeni vrat v raj, niti zaradi nje nisi narkoman, ampak je vse odvisno od človeka. Nočem pa zagovarjati ne enih ne drugih.

Ploščo končate s stavkom: "Go back to your every day life." Lahko štejem vašo sončnost za utopijo?

N-Toko: Ne, želimo, da preneseš to, kar ti je plata dala, ta sunshine, v svoje življenje. Pač, da ti plošča nekaj da.