glasba / Čas naredi glasbo politično

Michael Stipe, R.E.M.

Aleksandar Dragaš
MLADINA, št. 33, 24. 8. 2003

© Oleg Moskaljov

Na sceni ste izrekli nekaj pohvalnih besed o skupini The Bambi Molesters. Ste zadovoljni s koncerti, na katerih ta skupina nastopa kot vaša predskupina, in kakšen vtis je naredila nate?

V Locarnu in na Dunaju so bili izvrstni. Našemu občinstvu je bila skupina The Bambi Molesters zares všeč.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Aleksandar Dragaš
MLADINA, št. 33, 24. 8. 2003

© Oleg Moskaljov

Na sceni ste izrekli nekaj pohvalnih besed o skupini The Bambi Molesters. Ste zadovoljni s koncerti, na katerih ta skupina nastopa kot vaša predskupina, in kakšen vtis je naredila nate?

V Locarnu in na Dunaju so bili izvrstni. Našemu občinstvu je bila skupina The Bambi Molesters zares všeč.

Štirinajst dni po najinem intervjuju pred dvema letoma v Parizu ste svetu razkril, da ste homoseksualec. Ste pri tem občutil olajšanje? Kako ste se počutili?

Spomnim se tega članka. Bil je objavljen v nekem britanskem časopisu. Mislim, da je bilo to že šestič zapored, da so v Veliki Britaniji iz tega napravili novico. Radi imajo te "skrivnosti izpod odeje", zato je pisec članka trdil, da gre za moje razkritje. Malce sem že utrujen od tega. Že na začetku 90. let sem namignil nekaj v tej smeri, vendar se ne štejem za "gaya", ampak sem "queer", med obojim pa je po mojem velika razlika, kajti "gayi" so omejeni samo na seksualnost, ta pa je izpostavljena življenjskim spremembam, odvisna od izkušenj, ki jih pridobiš, in od ljudi, ki jih imaš rad ali si jih imel rad. Izraz "queer" je veliko širši in zajema tudi umetnost, zato rad rečem, da se imam za "queer umetnika".

Mislite, da lahko to "razkritje" postavi pesmi skupine R.E.M. v novo luč?

Ne, ne verjamem. Mislim, da bi se res namučili, če bi hoteli v pesmih naše skupine odkriti takšne konotacije ali namige na homoseksualnost.

Od najinega zadnjega pogovora se je Amerika precej spremenila. Najprej je doživela 11. september, potem vojni v Afganistanu in Iraku. Zaradi tega ste se znova politično angažirali, R.E.M. je že poslal v svetovni splet pesem o ameriški administraciji. Kako težko je celo tako priljubljenim izvajalcem, kakršni ste vi, prodreti skozi blokado v ameriških medijih? Brali smo, kaj se je zgodilo zelo priljubljeni ženski country skupini Dixie Chicks, saj so zaradi političnih izjav članic skupine na več radiih prepovedali predvajanje njihovih pesmi.

Ta zgodba je nekoliko prenapihnjena. Odvisno je, iz katerega vira imaš podatke. Mislim, da se politično ozračje v Ameriki precej spreminja, in to dokaj naglo. Razmere so veliko boljše, ker se vse več ljudi zaveda, da George Bush slabo vodi Ameriko v političnem, ekonomskem, moralnem in etičnem smislu. Če smo optimistični, lahko rečemo, da bo Bush morda izgubil na naslednjih volitvah, pa tudi, če bi ostal na oblasti, je vse več Američanov, ki se ne strinjajo z njim in z njegovimi odločitvami. So bendi, kakršen je Rage Against The Machine, ki veljajo za politične bende, poznamo politične pesmi, kakršna je Biko Petra Gabriela, toda tudi če ne veš, kdo je bil Biko, je to zelo lepa pesem in jo lahko dojemaš zunaj političnega konteksta. Veliko je politično dejavnih ali ozaveščenih izvajalcev, vendar so njihovi politični pogledi v pesmih navadno zelo subtilno izraženi. Sam sem na primer prepričan, da Bob Dylan v življenju ni napisal niti ene same politične pesmi, toda čas, v katerem jih je pisal - to so bila viharna 60. leta -, je iz nekaterih napravil politične pesmi, zelo pomembne za vso ameriško družbo 60. let. Njegove pesmi so ljudje začeli dojemati kot politične, čeprav je to bolj povezano s časom, v katerem so nastale, kot s pesmimi samimi. Mislim, da se tudi naše pesmi lahko razlagajo na različne načine, in če si čas, v katerem živimo, izbere kako pesem za to, da ji da političen in himničen pomen, se bo to neizogibno zgodilo, ne glede na to, ali gre za politično pesem ali ne. Naš novi singel nosi naslov Bad Day in govori prav o ameriški administraciji in ameriških medijih, ki jo na različne načine podpirajo. Videli ste reportaže z iraškega bojišča na CNN-u; to je bilo popolno sranje, če pa si ameriški državljan in je to zate edini vir informacij, bo tvoj pogled na svet resnično ozek.

Misliš, da bi vaša glasba ali rockovska glasba nasploh spet lahko odigrala tako pomembno politično vlogo kot v 60. letih?

Prav o tem govorim. Mislim, da čas napravi glasbo politično. Ne gre le za pesmi, ki so apriori politične ali apolitične. Ko se v družbi začnejo spremembe, so pesmi vedno tu, okoli nas, da te spremembe podprejo. Tako so Bob Dylan, Peter, Paul & Mary ali Simon & Garfunkel s pesmijo Bridge Over The Troubled Water postali politično pomembni izvajalci za Ameriko 60. let. Toda prav tako bi to pesem kot himno boja proti komunizmu in ruski nadvladi lahko uporabili Čehi. V Ameriki je politika spet postala zelo pomembna za vse, ne moreš se ji izogniti, vdihavaš jo na vsakem koraku, ne moreš iti po cesti, ne da bi občutil njen pritisk. Vprašanje je, kakšne instrumente uporablja ameriška administracija in kako jo dojemajo v medijih.

Bo za ves novi album skupine R.E.M. značilna ostrejša politična usmeritev?

Po napadu na New York sem se trudil, da ne bi pisal političnih pesmi, vendar pa se nisem hotel upirati navdihu - kadar se je ta pojavil - za pisanje političnih pesmi. Nimamo namena ustvarjati političnega albuma, še vedno nas bolj zanimajo občutljivejše, nežnejše stvari.

Kaj pa glasbeno? Peter je nekje dejal, da bi moral biti novi album podoben Documentu, le z več akustičnih instrumentov.

Peter pravi Document, jaz pravim Automatic For The People in Reveal, toda posneli smo šele dve pesmi za album best of in štirinajst pesmi za novi album, pol od teh je že pripravljenih za v studio, pol pa jih je treba še dodelati. Težko rečem, čemu bo podoben novi album, rečem lahko le, da je približno pol pesmi zelo bučnih in kaotičnih, druge pa so akustične in tihe. Bad Day in Animal sta zelo ostri, Final Straw pa tako tiha, da je skoraj ni.

Kaj si mislite o novejših skupinah, kakršna je White Stripes, ali o tistih, ki se bolj opirajo na postpunk ali artpunk kot Radio 4, Rapture ali Yeah Yeahs? Lahko govorimo o tem, da je rock postal zanimiv, ali so mediji, na srečo, usmerili žaromete na dobre skupine?

Mediji so žaromete usmerili nanje, ker je dobrih in zanimivih bendov vedno dovolj, če jih hočeš slišati. Dejansko mi ni več jasno, kaj pomeni beseda rock ... že nekako od leta 1989. Punk pa je zame bolj način razmišljanja kot zvok. Nočem etiketirati teh skupin z različnimi imeni, ker bi jim to lahko odvzelo moč. Čeprav skupina, kakršna je Yeah Yeah Yeahs, potrebuje nalepko, da jo posluša čim več ljudi, kajti taka skupina si to zasluži.

Zadnjič si mi rekel, da poslušaš veliko elektronike. Kaj poslušaš zdaj?

Še vedno poslušam veliko instrumentalne glasbe, ni nujno, da je elektronska, zelo mi je všeč skupina Sigur Ros. Praviloma ne poslušam pesmi drugih skupin na ploščah, ker se tudi sam ukvarjam s pisanjem pesmi, ampak jih hodim gledat v živo. Zelo dober vtis so name naredili The Bambi Molesters in Feeder, ki so igrali z nami. Skupini Radiohead in Coldplay sta bili izvrstni na koncertih, prav tako Vic Chesnutt in danski bend Mew. Ta je bil veličasten, všeč pa mi je bila tudi skupina Fisherspooner iz New Yorka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja