Trajekt on-line

Trajekt je prevozno sredstvo, ki z brega na breg nosi avtomobile, vlake, ljudi. Lahko pa je tudi plovilo, ki prenaša novice, kritična opažanja, razlage in razloge. Plovilo, ki omogoča izmenjavo izkušenj, širi kritično distanco, odpira meje in podira tabuje. Trajekt je namreč ime spletnega portala za spodbujanje prostorske kulture. Namenjen je objavljanju prispevkov, ki se dotikajo življenja v naseljenem prostoru, arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Spletna stran je zastavljena tako, da je vsak članek ali informacijo mogoče še dodatno komentirati. Slovenija je torej končno dobila nekaj, kar druge razvite države poznajo že leta. Nizozemci so na primer svoj spletni portal Archined razvili do perfekcije, kar je logično, če vemo, da so arhitekturi že pred dvajsetimi leti dodelili kultni status in jo danes uporabljajo kot enega glavnih promocijskih artiklov. Pri nas smo paberke o prostorski kulturi doslej lahko nabirali predvsem prek tiskanih medijev, ki pa ne morejo biti tako ažurni, kot je lahko internet, ki omogoča sprotno interakcijo. Poleg tega strokovne arhitekturne revije, kot sta Piranesi in AB, dosegajo zelo omejeno ciljno publiko, bolj splošne revije pa so preveč usmerjene le v razločevanjem med lepo in grdo arhitekturo, premalo pa v teorijo in kritiko.

Slovenija je svoj odnos do prostora v tranzicijskem obdobju zanemarila do skrajnosti. Turboinvestitorji z žegnom upravnih enot uničujejo najlepše arhitekturne mojstrovine polpreteklega obdobja, pa se ob tem razen peščice arhitektov ne zgane nihče. Krajina pa se utaplja v roza hišah z dvokapnico. Da bi takšne ekscese preprečili, je treba poskrbeti za osveščanje javnosti in vzpostavitev kritične distance v stroki, tudi tisti, ki odloča na upravnih enotah in ministrstvu za kulturo. V ta namen je skupina mlajših slovenskih arhitektov junija letos štartala s spletnim portalom, kjer so na enem mestu zbrane novice o razstavah, predavanjih, natečajih, nagradah in drugih aktualnostih s področja prostorske, vizualne in uporabne kulture, hkrati pa so pripravili še spletni magazin s članki o problemih življenja v urbanem okolju. Magazin je tematski. Vsake tri mesece se osredotoča na izbrano temo, ki jo on-line bralci lahko dopolnjujejo s komentarji. Prva izdaja je namenjena javnemu. "Naš cilj je, da ob koncu leta izdamo še tiskano verzijo magazina, kjer bodo zbrani vsi prispevki. Poleg tega pa bomo že novembra ali decembra organizirali predavanja uglednih arhitektov iz tujine," pravijo avtorji. Prijazno gostujoč, tematsko osredotočen portal pripravlja uredništvo osmih arhitektov: Matevž Čelik, Tina Gregorič, Aljoša Dekleva, Domen Fras, Anja Planišček, Matija Bevk, Vasa Perović in Peter Rauch. Gre za mlajšo generacijo, ki se na sceni uveljavlja v velikem zamahu in zelo ambiciozno. Za popestritev vsebine so k sodelovanju pritegnili tudi pisce iz drugih strok. Tako na primer z njimi sodeluje filozof Klemen Fele z ljubljanske Filozofske fakultete. "Spodbujati želimo neodvisno kritično mišljenje. Do stvari, ki se dogajajo v prostoru dnevno, želimo zavzeti tehtno argumentirano stališče. Tovrstne polemike namreč v našem prostoru doslej ni bilo," pravi Tina Gregorič, sicer asistentka na fakulteti za arhitekturo v Gradcu. Slovenski arhitekti so med seboj vse preveč diplomatski, kurtoazni. Resni kritiki se izogibajo, da se ne bi komu zamerili. V tujini pa je ravno obratno. Tam kulturo kritike gojijo že na šolah. Zavedajo se namreč, da je samo tako mogoče preseči povprečnost. O tem sta se Gregoričeva in Dekleva prepričala na podiplomskem študiju na arhitekturni šoli AA v Londonu. Tam namreč projekti študentov ne obvisijo na razstavnem panoju zato, da se na njih nabira prah in jih nihče več ne pogleda, pač pa jih posebna žirija mednarodno priznanih arhitektov ocenjuje že med nastajanjem in nato še, ko so dokončani. Gre za načrten razvoj kulture kritike. Študenti morajo na račun izdelkov požreti marsikatero pikro. "Kar pa je izvrsten način, da razviješ samokritičnost in presežeš samozadostnost," pravi Gregoričeva. Poleg tega AA v nasprotju z ljubljansko fakulteto za arhitekturo svoje študente uči izražanja skozi besede. Avtorji Trajekta zato razmišljajo, da bi prek portala razpisali natečaj esejev za slovenske študente arhitekture, najboljše pa bi tudi nagradili.

Ker je eden glavnih ciljev spletne strani www.trajekt.org osveščanje javnosti, na njej najdemo vrsto koristnih informacij: na primer o 50. mednarodnem bienalu umetnosti v Benetkah, 25. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, razstavi Beyond form francoskih arhitektov Lacatona in Vassala na Dunaju, razstavi priznanih arhitektov iz Vorarlberga in Tirolske v prostorih milanskega Triennala, o dunajski razstavi Zahe Hadid, letošnje dobitnice evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, prvem arhitekturnem bienamu v Rotterdamu, razpisu letošnje evropske nagrade za kulturno dediščino, projektu enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji, objektih za Kulturno olimpijado, ki bo prihodnje leto v Atenah ... Za študente so koristni linki na tuje arhitekturne strani, revije, založbe, ustanove, šole, oblikovalske strani, biroje, studie in ateljeje. Objavljena pa je tudi vrsta polemičnih člankov, na primer o arhitekturni kulturi predmestja, postmodernem prostorskem planiranju, postagrikulturi, podzemni železnici v Londonu, pozidavi Bleda oziroma gorenjskem 'šparanju' s prostorom, židovskem muzeju arhitekta Libeskinda, reklamnih oglasih, prostorskem urejanju na Kosovu ... Zanimivo branje so članki izpod peresa mladega arhitekta Matevža Čelika, ki sicer dela v biroju profesorja Vojteha Ravnikarja, veliko časa pa posveča arhitekturni teoriji in kritiki. Tako se na primer v članku z naslovom Generic BTC s kolegico Anjo Planišček s cinizmom lotevata slovenskega tranzicijskega predmestja, kakršno je ljubljanski BTC. Za širšo javnost pa je morda bolj zanimiv Čelikov članek o Nacionalnem programu za kulturo v času kislih kumaric, kjer avtor ugotavlja, da je edini arhitekturni ukrep, s katerim bo vlada skušala zagotoviti izboljšanja pogojev za nastajanje dobre arhitekture in razvoj prostorske kulture, to, da bo "enkrat letno izvedla arhitekturni natečaj za investicije v javno infrastrukturo, ki je v lasti države". V članku našteva predvidene državne investicije v nove kulturne objekte, o katerih doslej skoraj ni bilo slišati. Tako naj bi do leta 2007 za neodvisni produkcijo s področja uprizoritvenih umetnosti usposobili ljubljansko Staro elektrarno, Kino Šiška in Metelkovo 6. Zgradili naj bi prizidek Opere, Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi 22, Prirodoslovni muzej na Metelkovi 25 in uredili ateljeje in laboratorije za produkcijo s področja vizualnih umetnosti na Mostovni ... Skratka, dobili smo spletno stran, ki bo morda nekoč spremenila zgrešeno miselnost, da je razprava o prostoru dolgočasna in neživljenjska. In morda bomo čez dvajset let dosegli raven Nizozemske in Finske, dveh držav, ki svojo arhitekturo cenita in zato tudi zelo uspešno tržita.

povezava