art / Med Kuzlami in Kingstonom

Amaterski ljubitelj poezije po dnevih vina in poezije v Medani kaj hitro dobi vtis, da so slovenski pesniki nekoristna bitja, ki znajo klepati le stihe o tem, kako ptički žvrgolijo in kako sije sonček. Niti Veronikina nagrada ne zbuja kaj preveč upanja na svetlo prihodnost slovenskega pesništva. Nekaj več je pri nas dobrih slikarjev. To seveda ne velja vedno za tiste s končano akademijo, ki se specializirajo za kakšno komercialno risanje kozolcev. Pa tudi zares dobre domače knjige ne izhajajo vsako leto. Zato je še toliko bolj dobrodošla nenavadna kompanija iz neperspektivne Idrije, ki sliši na ime Hidrogliste, združba, ki jo sestavljajo slikar romantične krajine Ivan Intihar, pisatelj Tomaž Kosmač Kosmo, mag, slikar in poet Matjaž Lazar, harmonikaš Marko Hatlak in pisatelj kratke proze Dušan Moravec. Drugače od mainstreamovskih, dobro plačanih umetnikov, za katere je bohemstvo način poziranja pred kolegi, se pravi ulični umetniki iz nekdaj rudarske Idrije dobesedno preživljajo na ulici in črpajo navdih iz vsakodnevnih zgodb, ki jim jih piše trdo življenje v enem najbolj zaplankanih koncev sveta.