film / Peterka - leto odločitve

Zgodba Primoža Peterke je povsem filmska: stal je na vrhu, potem padel in ponovno vstal. Da je Hollywood nor na take zgodbe, vemo - zgodbe o comebackih so vedno dramatične, emocionalne, inspirativne, katarzične. Navdušile bi tudi dobrega starega Aristotela, ki je že pred mnogimi, davnimi leti zelo dobro vedel, katera filmska situacija je najslabša: "Če kdo zavestno namerava nekaj storiti, pa te svoje namere ne izvede." In seveda, da se je večina antičnih tragedij sukala le okrog majhnega števila kraljevskih družin, Aristotela ni presenečalo: "Pesniki so iskali tragičnih situacij in so jih - ne po zavestni umetnosti, temveč po golem naključju - našli v nekaterih mitih. In tako so bili primorani omejiti se na tiste hiše, v katerih so se takšni strašni dogodki odigrali." Toda če bi bil Aristotel še živ, bi med svoje mitotvorne kraljevske hiše zagotovo in z užitkom uvrstil tudi kraljevsko hišo iz Moravč - niti najmanjšega dvoma ni namreč, da je kariera Primoža Peterke to, o čemer je sanjal Aristotel, ko je pisal Poetiko.