muzika / Križišče bobna in basa

Renovirani K4 je za uvod v klubsko sezono pripravil Slovenian drum and bass blend. Sorodne žanrske letne smotre različnih glasbenih struj sicer niso novost, tudi omenjena je potekala drugič, njen namen pa je bil demonstracija sposobnosti vrtilcev vinilnih plošč in jezikov.

Projekt all-star ni napačen, pa čeprav pozneje ni manjkalo pripomb zaradi zaporedja DJ-jev, že pogled na ceno prireditve pa je precej morebitnih plesalcev ohladil že pred obiskom kluba, saj je bila vstopnina za domač nabor DJ-jev enaka, kot bi gostili katero izmed zvezd istega žanra iz tujine. Morda so za negodovanje deloma krivi tudi sami DJ-ji, ker - kot je kritično ugotavljal Mexico s primorskega konca - "za zdaj še sami nismo prepričali ljudi". Ampak vsaj nekaj jih je bilo, ki jih je drum and bass tisto petkovo noč prepričal. Če ne drugega pa smo se prepričali, da d&b ni izumrl. Nasprotno - scena se je pomladila.

Domača scena je danes povsem drugačna kot na začetkih. Prvotne ekipe, ki so nekoč ustvarjale sceno in dogodke (kot Monkibo ali Radyoyo), so se razpršile ali preusmerile v druge žanre, druge, na primer Illegal ali Code EP Superbrakes, so se še razvile. Današnjo sceno sestavljajo ekipe (te v svetu D & B imenujejo kru) in tudi posamezniki, ki vrtijo zunaj ekip. Kruji so se pojavili kot posledica naklonjenosti istim posamičnim zvočnim odtenkom, ki opredeljujejo trende, medsebojne simbioze, seveda pa tudi skrbi za svoje. Freelancer Dan-Mitra (član nekdanjega kruja Funkstation) razlaga: "Najprej poskrbijo zase, drugi pa polnijo praznino. Po eni strani se strinjam, po drugi pa sem sam manj vrtel, ker nisem v kruju." Seveda je tudi organizacija tujih gostovanj laže izvedljiva: "Samoorganizacija je tvegana, saj sam težko vse izpelješ." Pri tem zdaj ni najpreprosteje najti klub, "kjer je lastnik pripravljen tvegati z D & B". "Lastniki nimajo odnosa do DJ-jev. Ne dojemajo minljivosti svežine vinila, ki se vrti," je povedal Prime. "Težko je graditi sceno, če zraven ni ekonomije." DJ-ji so tradicionalno-cehovsko vezani na vinilne plošče, kakovostno ozvočenje in druge optimalne dejavnike, ki jim omogočijo razširitev spektra, kot pav razširi svoj rep.

Prav zadnje mesece je D & B cvetel na številnih lokacijah - poleg tradicionalnih baz, kakršen je SubSub ali Štirka, je bobenbas stresel tudi plesišči Lipe in Metelkove, poletni open-airi pa so bili obiskani in zabavni. Tudi na Slovenian blendu se je, še najbolj med polnočjo in poltretjo zjutraj, polno plesišče treslo v različnih ritmih DJ-jev različnih slogov. Eni so vrteli glasbo, za katero je ondan znanec nergal, da je "disko, čisti MTV", spet drugi so ružili z zvokovjem dark ali tech stepa, tretji vrteli hite ...

Scena po Van Alecu iz kruja Drumwise "stoji više in trdneje". Razcvet je najpreprosteje povzel PlankTon iz Illegal kruja: "Razvoj se pozna pri povečanem številu krujev, DJ-jev in posledično partijev." Še en soler, Jambreaker, je ugotavljal "generacijski preskok med sabo in publiko. Sam nisem več del žurerske scene in se tako rekoč ne bi našel med mladimi." Pri nas docela neprepoznavna kultura, v kateri ni prepoznavnega sloga oblačenja, marveč visi med (po Baktu:) raper/rasta/flešer modnimi dodatki. Če povzamemo pogled izza pulta: subkulturo sestavljajo svobodomiselni konzumenti, ki nimajo veliko skupnega, razen ljubezni do sinkopiranih ritmov, nekje 150 do 400 glav na klubskem dogodku, z drogami še ne zasičena publika, ki pleše, ter lepše punce kot na tehnu in tipi, ki so tam zaradi glasbe in ne zaradi poziranja ali teženja bejbam. Dan-Mitra sicer opozarja na lokalni značaj: "Slovenci radi plešejo tam, kjer je bolj polno."

Glasba, ki z okoli 170 udarci na minuto sodi med najhitrejše ritme planeta, se je po PlankTonu razvila v več smereh: "Postala je hitrejša in tehnično bolj dodelana; razvilo se je toliko stilov in podzvrsti, da je postala zanimiva za širšo publiko." Chilli iz celjskih Sinkroniks ugotavlja, da se prav v Ljubljani vidi spremenjen profil obiskovalcev: "Več mlajših je in radi imajo tech-step." Za Celje pravi, da včasih pokaže, da je dovolj veliko mesto, "drugič pa je lahko prazno. Ampak mislim, da še ni reklo zadnje besede." Sam je na blendu imel ob sebi Ezy-G-ja in Kosto, sočasno dva od treh slovenskih MC-jev. Oba sta v ritmu glasbe prosto klepala rime, njun tretji stanovski kolega N'ToKo pa tudi ni manjkal. Nasploh MC-ji iz golega vrtenja plošč naredijo živ dogodek, kar pa ni preprosta reč. Logiko MC-janja na D & B glasbo je Markoman pojasnil takole: "Če so ti MC-ji všeč ali ne, jih, če jih ni, pogrešaš."

Vrtilcem vinila so zaradi dostopnosti računalnikov in pripadajočih orodij precej bolj odškrnjena vrata v svet glasbe kot njihovim rokerskim sonarodnjakom. Ob zadnje omenjenem se tudi drugi posamezniki trudijo izdelati pesmi, ki bi bile všeč plesalcem in ljudem pri založbah. DJ-ji svojih uspešnic na vinilnih ploščah ne prodajajo v milijonskih nakladah, ampak prej v nekaj tisoč izvodih. Čeprav so nekateri izdelki v preteklosti zveneli obetavno, pravih prebojev še ni. Zvočno iluzijo trenutka je časovno odredil Bakto: "D & B je na točki, ko se odloča, ali bo ostal altersubkulturna godba ali se bo podredil klubsko-konzumentskemu diktatu, 'sam da lepo pele pa ruži, pa da nikomur ne zamori, pa da je promocija dobra, pa nej ljudje dobijo to, kar pričakujejo.'"