glasba / Banalnost lajfa

Kosta in N'toko - dva raperja in dve plošči

Tomica Šuljić, Siniša Gačić
MLADINA, št. 48, 1. 12. 2003

© Igor Škafar

Kosta je Ljubljančan, N'toko Novomeščan v prestolnici. Prvi je solo album B.I.Z. izdal konec prejšnjega meseca, drugi Cesarjevo novo podobo pred dvema tednoma. Obema je skupna naravnanost, ki nima kaj dosti opraviti z zadnjimi slovenskimi hip-hop ploščki, ki so prišli iz delavnice generacije '00. Predstavljata predvsem sebe in svoj svet. Od Ali Ena nismo tako pozorno poslušali domačih besedil, in pri rapu gre najprej zanje!

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Tomica Šuljić, Siniša Gačić
MLADINA, št. 48, 1. 12. 2003

© Igor Škafar

Kosta je Ljubljančan, N'toko Novomeščan v prestolnici. Prvi je solo album B.I.Z. izdal konec prejšnjega meseca, drugi Cesarjevo novo podobo pred dvema tednoma. Obema je skupna naravnanost, ki nima kaj dosti opraviti z zadnjimi slovenskimi hip-hop ploščki, ki so prišli iz delavnice generacije '00. Predstavljata predvsem sebe in svoj svet. Od Ali Ena nismo tako pozorno poslušali domačih besedil, in pri rapu gre najprej zanje!

Kdo je cesar in kaj pomeni B.I.Z.?

N'toko: Cesar je v bistvu vsak. Zgodbo o cesarjevi novi podobi poznate: v družbi so krojači prodajalci fikcije, zaradi katerih se počutimo carje, ampak s prodano krinko smo še vedno nagi. Koncept plate je, da se zavedajmo, da smo nagi, in se nehajmo varati z umetnimi podobami.

Kosta: Ko je pričel veljati Kebrov zakon, sem ob pol osmih zjutraj sedel v Bizeljskem hramu, modela pa sta se kregala, kdaj lahko začnejo piti. Prešinilo me je, kako različna življenja imamo. V komadu B.I.Z. govorim o hramu. Življenje lahko jemlješ kot poklic, in ko gledam modela, ko se zjutraj krega za deci borovničk ... Ne obsojam ga, ampak ta ni dobro opravil svojega poklica, ta ne dela svojega biza. Kakor si narediš v življenju.

Sta raperja ali hip-hoperja?

Kosta: Jaz ne govorim o hip-hopu v Sloveniji, ampak o rapu. Tu hip-hop ni kultura kot v Ameriki, kjer imajo skupnosti in živijo kulturo. Kaj moja mati ve, kaj je hip-hop? Ona ve, da nekaj rapam.

N'toko: To, o čemer govorimo, je površina zadeve. Kar slišimo po radiu in televiziji, je en promil glasbe, ki obstaja, pogovori pa tečejo o maloštevilnih izvajalcih, ki so kaj naredili. Vsak ima svojo predstavo o hip-hopu, naj si ljudje ustvarijo svojo sliko.

Kosta: Oblikuješ ljudi. Če ima kaj vpliv, toliko boljše, ampak nočem, da bi ljudje moje besede jemali za svete. Vem, da nisem najpametnejši in da v vsem nimam prav, ampak povem, kakor se mi zdi. Saj plošče nisem posnel zaradi ljudi, ampak zaradi sebe.

Bolj sta raperja kot vizualna stereotipna hip-hoperja. Nimata ravno namena živeti od prodaje plat, ampak vseeno smo Kosto potegnili s snemanja drugega spota ...

Kosta: To je dogovor z založbo, ki želi, da posnamem spot. Meni se jih zdi v redu delati, vidim ga kot medij, če hočeš kaj povedati. Sam nimam izkušenj ali odnosa do vizualnih umetnosti, nisem niti razmišljal o tem, ker se raje ukvarjam z glasbo.

N'toko: Kot vizualna umetnost je v redu in lahko je tudi učinkovit. Sam nisem imel drugih ambicij kot posneti ploščo. Pri sebi vidim nevarnost pojavljanja v spotih, da bi prodajal svojo podobo, ne pa vsebine. Sicer nimam nič proti TV-ju, ampak se ne vidim na njem. Gledam Videospotnice in nisem zadovoljen s kakovostjo. Množičnost me malo plaši, ko vidim, kako funkcionira sistem.

Videospotnic nisi pozabil omeniti niti na plošči. Ošvrknil si sistem menedžerjev in založb, ki forsirajo glasovanja s SMS-ji. Koliko časa je trajalo, da je Kosta našel založbo?

Kosta: Pridem na Niko, sedim na agenciji Bebe in tam Terens Štader posluša moje posnetke in reče: "Veš, to ni to, to se ne bo prodalo, stari. To morajo babice pri frizerju poslušati in se mora prodajati v Mercatorju." Pozneje mi je povedal, da mu je všeč in da je škoda. Rekel sem sorry, ne morem pomagati.

Nazadnje sem pristal pri Matrixu, kjer imam proste roke glede kreativnih stvari. Tudi za naslednjo plato, za katero nimam rokov.

Ampak ista Nika, ki je zavrnila Kosto, je ironično morala založiti N'tokovo ploščo, ker je bila to nagrada za zmagovalca na freestylerskem prvenstvu. In ta je še manj komercialna ...

N'toko: Absurdno je. Hit je to, kar se določi. Nič ne gre prek tega, kaj je dobro, ampak prek zvez. Tri leta smo s skupino Moveknowledgement pošiljali demote, pa nič. Ko sem letos zmagal, niso imeli druge, kot da me vzamejo. Z nikomer tam nisem preveč komuniciral; plačali so mi snemanje, odšel sem v Osijek in se vrnil s plato. Nihče je ni niti poslušal, dali so jo v tisk, in ko je prišla, so povedali, da je dobra in da ne vedo, kako jo bodo tržili. Ne bi si mogel želeti lepših pogojev.

Je pa paradoks, da isti ljudje, ki niso vzeli Moveknowledgementa, zdaj tarnajo, da je škoda, ker nimamo distribucije plate benda pri njih, ampak pri Dallasu, ker bi lahko povezali projekta. In govorijo, da je škoda, da nimamo pevke, pri bendu pa jo imamo ... Vseeno mi je Nika izkazala spoštovanje. Za zdaj sem brez pritožb, ker se niso vpletali v moje delo. Dali so mi keš za plato.

Prva faza domačega hip-hopa je bila Ali Enova zajebancija, druga pa poskus trženja na mulcih, ki nosijo široke hlače. Zdaj smo v tretji, kritični fazi, rokavice so snete - sesuvata LDS-ovce in sliši se kričanje "Piranski zaljev je naš". Iz katerih osebnih izkušenj to izvira?

Kosta: Moja je zelo osebna, dotaknil sem se zadev, o katerih me nihče ni nič vprašal. Recimo Natovih napadov. Mene ni nihče vprašal, kako se počutim, ampak mislim, da imam pravico kaj povedati o stvareh, ki so se dogajale v zadnjih 12 letih. Omenil bi vse, od menjave režimov do fašističnega obnašanja države. Zadev je veliko. Ne glede na to, da sem rojen tu in Slovenec, imam drug pogled na stvari kot kdo, ki ima družino samo tu.

In so te doletele južne zgodbe? Kako ti vidiš odnos Slovencev do južnjakov?

Kosta: Pred prvimi bombardiranji Srbije je bila pri meni doma štala, stari je kričal, moral sem ven. Nisem mogel biti doma, razfukal sem se ga, da nisem mogel gledati, sedel sem na klopci in tudi sam kričal. Šlo je za frustracije, ki sem jih dal ven in nekaj povedal.

Zadnjič na Magnificu so vsi plesali na trube, ampak če sosed nabija, je Bosan'c. Ljudje so ksenofobični. Po drugi strani imaš modele, ki spreminjajo priimek na -ić, ker mislijo, da bodo imeli tako več možnosti. Deloma se vidi favoriziranje.

Je kričanje o Trdinovem vrhu odmev na dnevno politiko? Si vpleten v politiko?

N'toko: Ne. Ljudje bodo dojeli plato kot to, koga sem se lotil in ga skritiziral, ampak posamezne stvari, ki jih naštevam, so primeri. Gre za način izražanja in lovljenja pozornosti poslušalca, da mu poveš poanto. Vse, kar daš umetniškega iz sebe, je tvoja reakcija na tvoje okolje. Ne moreš mimo posamičnih stvari, ki jih opažaš. Izguba časa bi bila ubadanje s politiki ali z glasbeniki s scene, čeprav jih ponekod imenujem. Sporočilo plošče je povsem drugačno - kako se dvigniti nad vse to.

Po vajinih platah kritična komponenta rapa vendarle ni popolnoma destruktivna ...

N'toko: Moj point je pokazati banalnost vsega, izgubljanje časa v zlaganih življenjih in zatiranju pravih želja, v sistemu, ki ga sočasno podpiramo in kritiziramo - kako priti nad to.

Imata vajina cedeja zaščito pred kopiranjem? Kako se bosta odzvala, če uleti mulo z zapohanim cedejem katerega od vaju?

Kosta: Super. Mene zanima, ali mu je všeč glasba. Jaz sem rekel, da nočem zaščite na cedeju, ker mislim, da s tem dosežeš nasproten učinek. Doma imam skopirane diske, kupil sem si tiste, ki so mi res všeč. Če človek nima keša, naj si zapeče.

N'toko: Jaz imam na cedeju zaščito, ker je založba rekla, da jo hoče na vsakem cedeju. Sem pa potolažen, ker ne dela. Vsak si ga je zapekel in tudi jaz jim ga raje zapečem, kot da ne slišijo glasbe. Vprašanje je, ali delaš glasbo kot prodajni artikel ali kot glasbo.

N'toko, pred snemanjem si si nabavil cedeje s podobno glasbo ljudi, s katerimi bi lahko delal?

N'toko: Svet je zelo majhen in naletiš na ljudi, s katerimi imaš enako energijo. Srečujemo se na koncertih in džemih in ne moremo drug mimo drugega. Včasih je dovolj en telefonski klic in je komad narejen.

S Tremensom sta že pred kakšnim letom objavila skupni komad na strani www.h3s.org. Gre za slovensko-hrvaško produkcijo ...

N'toko: Produkcijo je večinoma delal Seth iz Osijeka. Dva tedna sem bil tam, zjutraj sem vstajal, šel v studio in opolnoči šel ven.

Je na Hrvaškem percepcija hip-hopa drugačna?

N'toko: Dojemajo ga enako kot pri nas: vse je gnilo, nekaj ljudi spoštujejo in večino pljuvajo; izhajajo plate, s katerimi niso zadovoljni, samo zaradi tega, da se imajo pol leta o čem pogovarjati, dokler ne izide nova plošča ... enako kot povsod po svetu.

Kako pa založbi kaj skrbita za vaju? Nobene agresivne medijske kampanje, samo oglasi za Kosto ...

Kosta: Meni pomagajo. Moja ima malo artistov in zdaj se večinoma ubada z mano. Meni se zdi kul, oglasi so odločitev založbe. Jaz sem imel pogoje, ki so bili deloma izpolnjeni, recimo to, da se cede ne prodaja dražje kot za tri tisoč tolarjev. S samo promocijo nimam nič in lahko kaj zavrnem. Iz Nove mi pošljejo mejl, ali bi se slikal zgoraj brez. Takoj vem, da ne, takih stvari ne bi naredil. Da bi se prodajal tako, da bi govoril o najljubši hrani, nima smisla.

Na obeh platah je težišče vendarle na rapu in tekstih, ne na podlagah?

Kosta: Teksti so najpomembnejši, glasba pa je narejena, kolikor se je najboljše dalo. Že zdaj bi drugače naredil stvari. Vzeli smo elemente kot drum and bass, da ni vse tako sterilno, ker je glasba zelo široka. To kaže tudi zadnja plata Outkastov, ki je odbita in je na njej mešanih precej stilov.

N'toko: Bral sem intervju z Andrewom 3000 in je imel ful dober point, da hip-hop mora umreti. Pravi, da se z njim dogaja podobno kot nekje v zgodovini z jazzerji, ki so se ujeli v kalupe, iz katerih niso znali. On pa pravi, da se da iti naprej. Prav jungle in hip-hop danes oživljata jazz ...

Oba sta reaktivna na drum and bass, Kosta nastopa na partijih kot MC, zakaj na plati?

Kosta: Meni je feeling, ker ta glasba dodatno razgiba. Pa hotel sem razbiti monotonijo, enako spodbudo mi je dal MC Ezy-G.

N'toko: Gre za parti glasbo, kjer je MC tisti, ki je neke vrste ritmični inštrument. Ni toliko pomembno, kaj govoriš, kot to, da daš energijo. DJ-jem koristi, če imajo koga, ki povezuje tehnologijo in ljudi.

Kosta: DJ-ji ponavadi ne komunicirajo, razen če niso Roni Sizei. Sam sem itak omejil to plat, ker vanjo ne vlagam dovolj in nočem nategovati ljudi, da nenehno poslušajo isto. Vzel sem si nekaj časa.

N'toko: Na junglu in drum and bassu lahko res nabijaš, v hip-hopu mora nekaj stati za tem. Pri rapu gre za besedilo, pri drum and bassu za vibracijo.

Je življenje zunaj rapa?

Kosta: Med to in naslednjo plato bi rad diplomiral. Rad bi bil arheolog, bom pa videl, kaj bom delal. Brez pragmatike si ne moreš zagotoviti stvari v življenju, kar pa ne pomeni, da se moraš riniti, ampak da delaš pridno.

N'toko: Jaz nimam nobenih ambicij v življenju. Danes se želim imeti dobro, početi to, kar rad počnem, in to je to.

Sta frajerja, ko v petek prideta v K4? Respect?

Kosta: To je v Sloveniji, da modela pozdraviš "zdravo", pa ti odvrne "ja, ja". Ali pa te sploh ne pozdravi več. Mali so kul, ko pridejo in nekaj rapa in pove, to se meni zdi kul. Kaj pa si, v bistvu nič.

N'toko: Niti se ne gibljem med ljudmi, kjer bi blefiral z imidžem in zbujal spoštovanje. Ne počutim se doma na teh partijih in neprijetno mi je nastopanje na tej sceni, ne vem, kaj bi jim rekel.

Skušam gravitirati proti ljudem, kjer je neka objektivnost - po jazzerskih jam sessionih, drum and basserskih večerih, kjer te ljudje sprejmejo glede na to, ali si dober ali nisi. V končni fazi je vseeno, ali me spoštujejo ali ne, pomembno je, da spoštujem samega sebe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja