glasba / Bolj ples kot gimnastika

Zadnjič je bila dvorana na Kodeljevem videti precej nevsakdanje: na enem koncu oder za hip-hop izvajalce, na drugi strani manjši za breakdancerje, ki so si tam lomili kosti, izvajali akrobatske prelete po diagonali plesišča ali se po pol minute vrteli na glavi. Med večurnim programom, ko so se domače in tuje skupine borile za naslov najboljše, si je finale ogledal tudi precejšen del hip-hoperske populacije, s katero breakdancerji (izvirno b-dance) vseeno nimajo toliko skupnega, kot bi si opazovalec morda mislil. Oba sta del ulične kulture, a hip-hop je že zdavnaj postal pretežno konzumentska kultura, ulični ples (enako kot grafiti) pa je ostal precej bolj subkulturen in se po koncu sedemdesetih let, ko se je pojavil, ni pretirano razširil, ampak je zanimanje zanj upadlo. Približno sredi devetdesetih let se je začel ponoven vzpon in naše kraje dosegel pred kratkim, točneje pred nekaj leti.