mediji / Snemaj, dokler gre!

Vsakdo lahko postane domači pirat

Tomica Šuljić
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

omača piratska pekarna

omača piratska pekarna
© Denis Sarkić

Novo tisočletje je tudi k nam prineslo razširitev širokopasovnih internetnih povezav in računalniških CD-zapisovalnikov, ki so - nekaj let po bumu Napsterja in naslednikov - na trgovske police veleblagovnic pripeljali "torte" s 25 praznimi CD-ji. Prazni ploščki se že lep čas ne prodajajo zgolj v računalniških trgovinah, ampak so postali potrošna roba za vsakdanjo rabo.Vse več Slovencev sledi trendu, ki ga (še) imenujejo piratstvo. Toda sam pojem "piratstvo" danes ne zajema več zgolj ljudi, ki se ukvarjajo s preprodajo glasbe na zvočnih nosilcih brez kakršnihkoli pravic, ampak se je izraz udomačil kar za vse ljudi, ki se ukvarjajo s snemanjem glasbe s spleta ter pečenjem le-te na domačih računalnikih. S čimer se zdaj dejansko lahko ukvarja vsakdo, ki se z računalnikom ter CD- ali DVD-zapisovalnikom prek širokopasovne internetne povezave priklaplja v svet.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Tomica Šuljić
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

omača piratska pekarna

omača piratska pekarna
© Denis Sarkić

Novo tisočletje je tudi k nam prineslo razširitev širokopasovnih internetnih povezav in računalniških CD-zapisovalnikov, ki so - nekaj let po bumu Napsterja in naslednikov - na trgovske police veleblagovnic pripeljali "torte" s 25 praznimi CD-ji. Prazni ploščki se že lep čas ne prodajajo zgolj v računalniških trgovinah, ampak so postali potrošna roba za vsakdanjo rabo.Vse več Slovencev sledi trendu, ki ga (še) imenujejo piratstvo. Toda sam pojem "piratstvo" danes ne zajema več zgolj ljudi, ki se ukvarjajo s preprodajo glasbe na zvočnih nosilcih brez kakršnihkoli pravic, ampak se je izraz udomačil kar za vse ljudi, ki se ukvarjajo s snemanjem glasbe s spleta ter pečenjem le-te na domačih računalnikih. S čimer se zdaj dejansko lahko ukvarja vsakdo, ki se z računalnikom ter CD- ali DVD-zapisovalnikom prek širokopasovne internetne povezave priklaplja v svet.

Tehnikalije

Net se je razvil v največjo svetovno zbirko glasbe in filmov, največjo prednost pa omogoča dostop do vsega kulturnozabavnega programa izza domače mize. Kaj torej potrebujete, če si želite posneti najnovejši film ali najnovejši komad?

Za hiter prenos podatkov je nujen ADSL ali kabelski dostop do interneta, ker so programi, filmi in kakovostni avdio posnetki danes velike računalniške datoteke. A še vedno traja kak dan, včasih kar nekaj dni, da prenesete film z drugega na svoj računalnik. Najbolje pri tem pa je, da to vašega računa internetnega računa ne bo povečalo.

Naslednji korak do vaše preobrazbe v popolnega pirata je, da si najdete ustrezen softver. Za prenos glasbenih in filmskih datotek je potreben program, katerega namen je povezati takšne, kot ste vi, torej izmenjevalce. Univerzalnega, večnega ali najboljšega programa ni, saj strani zapirajo s sodnimi odločitvami ali jih komercializirajo v škodo uporabnikov, na katerih hočejo zaslužiti. Trenutno najbolj priljubljeni zastonjski programi za povezovanje v kraljestvo deljenja tujih stvaritev so eDonkey2000, eMule, Shareaza ter LimeWire, ki jih najdete na istoimenskih straneh s končnico .com (www.eDonkey2000.com).

Ko program snamete s katere od gornjih strani in ga namestite v vaš računalnik, sledi uporaba. Linija najmanjšega odpora za hitro priučitev bi bil kak znanec ali znanka, ki isti program že uporablja. Če se lahko zanesete na lastna znanja in sposobnosti, bo začetek enostavnejši s pomočjo strani, kot sta www.Slo-FileSharing.com ali www.SLOReactor.com.

Muz'ka in filmi

Tako opremljeni ste že skoraj pirat. Manjka vam le še, da zapečete svoj prvi CD. Ko seveda najdete objekt želja. Pri iskanju glasbe prek spleta obstajata dve poti - novejša, legalna, ki je končno shodila z iTunes in je plačljiva, ali pa legalno dvomljiva, zastonjska pot. Na koncu ugotovite, da je nakup ene pesmi za en dolar dejansko še večje tratenje denarja kot nakup originalnih zgoščenk, saj po dobrih desetih komadih namesto CD-ja s sličicami v plastični ali kartonasti škatli dobite to, kar je na netu tako ali tako na voljo tudi zastonj.

Zato ni dileme - pravi pirati vse pridobijo zastonj. "Na eDonkeyju oziroma eMuleu najdeš vse - vso slovensko glasbo, vso hrvaško, vso svetovno. Sicer pa na SLO Reactorju pogledaš v forume in vidiš, da ima folk skoraj vse, kar se spomniš," pravi I.Deal, pravi pirat. Podobno je razširjen MTV-nabor. Za neemtivijevski okus pa poskrbi recimo SoulSeek. Tam najdete vse od underground hip-hop prek argentinskega housa, punka in grinda. Navkljub relativni majhnosti po številu uporabnikov (v primerjavi z drugimi programi) ima precej velik pomen za (glasbene) subkulture, saj omogoča stik posameznikom in je na pol underground, na pol fenovska zadeva za tiste, ki jim glasba pomeni dosti v življenju.

Ali jo celo delajo. Ko sva nazadnje s Svetovnim Mega Carjem Rambom Amadeusom na kavi vekala o navezi spleta in glasbe, je hudomušno povedal, da je nedavno našel rusko stran, kjer poteka razmerje v izmenjevanju glasbe en tvoj komad (ki ga nimajo v zbirki) za celo njihovo ploščo, ki jo imajo v fonoteki. "Si lahko misliš, niti enega mojega komada niso imeli," se je zasmejal. Rambo je čisto nasprotje od kakšne konzervativne Metallice, ki jo lahko uvrstimo med ene glavnih začetnikov javnega preganjanja spletnega širjenja glasbe.

Obratna zgodba se je zgodila raperju Jayu-Z, ko je svoj zadnji Black Album zaradi predčasnega spletnega širjenja po svetu izdal dva tedna pred napovedanim datumom.

Danes se zdi, da je prejšnje tisočletje že skoraj popolnoma preneseno v digitalni format, saj stare skladbe ob piratih ponujajo tudi uradne spletne prodajalne. Med najdbami je kar precej zadev, ki so bile presnete v digitalni format tudi z vinilnih plošč. Po drugi plati so presnetki novih plošč elektronske, hip-hoperske in ostale žanrske glasbe opremljene z majhnim MS Info (ali .nfo), ki pove vse o glasbi - predvsem datum nastanka presnetka in kdo ga je prvi dobil v roke ter posredoval v splet.

Še bolj kot muzika ljudi navdušujejo filmi. Kaj je lepšega, kot če si lahko film doma ogledaš, še preden pride v kino. Digitalnih filmi v zapisu DivX so recimo okoli 100-krat daljši od samih komadov, kar se izkaže za dolgočasno dejstvo, ko na skopirani film čakate precej dlje kot na glasbo.

K sreči vsi programi (razen SoulSeeka) datoteke črpajo z več spletnih naslovov hkrati, če so ti razpoložljivi. Trenutno najpopularnejši programi, eDonkey2000 ali eMule, Shareaza ter LimeWire, omogočajo prenašanje filmov, za uspešen prenos pa se boste - vsaj na začetku - morali napotiti še na SLO Reaktorjeve ali druge forume, kjer boste našli neposredne povezave na filme, ki jih boste sneli z enim od omenjenih programov.

Danes je digitalni repertoar velik in svež. Ne manjkajo niti najnovejši slovenski naslovi. Film Kajmak in marmelada je imel to srečo, da je kakovosten presnetek z VHS-kasete prišel v (širšo) spletno rotacijo komaj v prvih januarskih dneh, ko ga je večina že videla v kinih, tako da ga bolj promovira, kot mu škodi. Sicer so na spletu (ob tujih uspešnicah s promocijskimi oznakami za člane žirije Akademije) prisotne tudi kopice domačih filmov. Pa redkosti, nedosegljivi, zgodovinski, eksotični ... kar želite. Po premieri ali pred njo, kakršno srečo pač imate pri iskanju in zvezah v spletu.

Izkušeni pirati

Sedaj, ko ste se naučili kopirati muziko in filme, sledi tehtno moralno vprašanje: ali je to nelegalno početje? V nekaterih državah da, pri nas ne.

Najbolj so domačim piratom stopili na prste v ZDA. Fonogramska industrija tam zaradi domačega piratstva sodno preganja celo 12-letne otroke. Represijo so usmerili predvsem na tiste posameznike, ki nudijo glasbo drugim v spletu. Saj veste - kopiraj zase, ne pa za frende. Kar je pravzaprav zelo težko, ker domači pirati na netu delujejo kot družbe, ki med seboj nenehno komunicirajo o tem, kje in kako pridejo do objekta poželenja. Pri nas za zdaj država in pristojni organi nimajo zakonske pristojnosti za sankcioniranje net piratstva, sicer imajo pa tako ali tako več problemov s še bolj elementarnimi avtorskimi, izvajalskimi in sorodnimi pravicami.

"Nerodno je, da odgovarjajo z represijo, ker bi piratstvo lahko izkoreninili z vzgojo," pravi Wienermix, cinema- ter tehnofil še iz svojih mlajših dni (kolikor je pač človek na pol poti do 40. sploh star), pri njem pa so še prisotne stotine filmov na VHS-kasetah. Pravi, da se s presnemavanjem slednjih v računalniške formate ne ubada, saj vse pobere s spleta. Uporablja program WinMX, s katerim išče strežnike na spletu in tam zanj zanimive filme. Kavelj je v serverjih, katerih imena morate poznati, in uporabnikih, s katerimi si podeljujete prioritete pri izmenjavi. Sicer pravi, da sta tako WinMX kot Shareaza relativno varna pred nadlogama virusov in črvov.

Med pogovorom z Wienermixom se je javil član njegove ekipe s privatnim sporočilom, ki deluje znotraj programa za iskanje. Napotil ga je na strežnik, imenovan MovieAce. Ob pogledu na spisek, ki se je zatem izrisal na ekranu, prične mrmrati, kot bi bil zaskrbljen, nato pa po klicu "Kill Bill na dveh diskih, DVD-presnetek" zavzdihne. Nova kopija v njegovi obsežni zbirki? Ima 700 izbranih filmov, za katere še vedno trdi, da so "mikron mikrona vsega". Omislil si je program za vodenje filmske evidence. Poleg tega si redno osvežuje podatke s filmarskih strani in iz baz.

Proti filmskim piratom sicer še niso uvedli veliko sodnih pregonov. "Najbolj preganjajo firme s piratsko programsko opremo, mislim pa, da piratstvo tu ni tak problem, kot se predstavlja, ampak obstoječega ne bodo več mogli očistiti," je menil mariborski sogovornik.

Morda bi bil za pregon zanimiv le kakšen pirat, ki bi prodajal na veliko in bi ga kdo prijavil. Domači peki pa so vsaj še nekaj časa varni. "Povprečen Kitajec bi dal za igrico toliko, kot ne zasluži v mesecu dni. Za njega je draga strojna oprema brez programov nekoristna. Tudi jaz nisem drugega kot povprečen uporabnik, ki je komaj zbral za hardver," razmišlja Wienermix. I.Deal je bil v tem vprašanju še bolj odločen: "Ker vlečemo dol vedno močnejša orodja in igre, potrebujemo tudi vse močnejšo strojno opremo. Vplivamo na razvoj slednje." In doda še ultimativno pravilo vseh domačih pekov, ki si kopičijo velike zaloge glasbenih in filmskih posnetkov: "Snemaj, dokler je še čas."

Kajmak in marmelado si že lahko skopirate prek spleta

Kajmak in marmelado si že lahko skopirate prek spleta
© Denis Sarkić

Zadnji samuraj - prej kot v kinu pri domačih piratih

Zadnji samuraj - prej kot v kinu pri domačih piratih

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja