godba / Glas ljudstva

Kaj je v vaši glasbi starega, tradicionalnega in kaj novega, modernega?

Glasba, ki jo igramo s skupino The Blacks Unlimited, ni vedno tradicionalna. Včasih izberem drugačno glasbo, ki ni moja osebna glasba iz Zimbabveja, ki zrcali našo kulturo.

Kaj je kultura Shone?

Ljudstvo Shona je večinsko pleme v Zimbabveju in v tem ljudstvu je veliko ljudi močno povezanih z inštrumentom, ki se imenuje mbira in ga uporabljamo v skupini. Nekateri pripadniki plemena Shona so obsedeni z duhovi prednikov in mbira s svojim zvokom omogoča povezavo z njimi. Tako je to z ljudstvom Shona.

Kakšen inštrument je mbira?

V angleščini ga imenujejo thumb piano oziroma palčni klavir in je sestavljen iz kovinskih ploščic, ki so pritrjene na leseno gred.

Je težko igrati nanj?

Zelo težko.

V vaši glasbi je poudarek tudi na besedilih, ki jih pišete vi. Katere so glavne teme vaših besedil?

Moja glasba vsa govori o svobodi, o tem pojem in o številnih težavah, s katerimi se danes spoprijema moje ljudstvo. Ta glasba je ljudem v oporo, kot glas glasov, ki nimajo možnosti, da bi spregovorili naglas.

Kateri izmed politikov bi bil vaš prijatelj ali kateri izmed borcev za svobodo, človekove pravice in družbeno pravičnost?

V bistvu takšnih prijateljev nimam, bi pa to bil človek, ki ga občudujem in je moj heroj. To je Nelson Mandela, ki ga imam zares rad.

Sedaj že nekaj let živite v Združenih državah Amerike. Zakaj ste zapustili Zimbabve?

Nekateri mislijo, da sem odšel samo zaradi sebe, vendar to ni res, saj sem družinski človek in sem želel, da moji otroci hodijo v zanesljivo šolo. Naša dežela se zadnje čase spoprijema z raznimi težavami, to pa se kaže tudi v šolskem sistemu, ki ni najboljši. To je glavni vzrok, da sem se z družino preselil, imam pa v Zimbabveju še vedno posestvo, kamor se vračam vsakič, ko grem tja igrat. Na primer za božič, ko sem videl, da se razmere na žalost še niso izboljšale in bo za to potrebno še veliko časa.

Ali obstajajo kakšne podobnosti med ameriškimi in afriškimi družbenimi problemi?

Mislim, da je v Ameriki dosti bolje, saj se problemi rešujejo hitreje kot v Afriki, kjer je 95 odstotkov voditeljev diktatorjev, to pa ni dobro, ker za razvoj včasih potrebuješ novo kri, ki stvari premika naprej. Mi smo stari in moramo dati prostor mlajšim, nekateri pa hočejo vztrajati na položajih, ki zagotavljajo moč, do konca, a s tem ne naredijo nič dobrega za ljudi.

Na vašem zadnjem albumu Toi Toi, kar pomeni ...

... politično manifestacijo, na kateri ljudje pojejo in plešejo.

Na tem albumu je tudi pesem Mukoma J, Veliki brat J. To je pesem o velikem bratu, ki ima slab vpliv na družbo. V pesmi pravite, da je večino pahnil v trpljenje in med rasami in plemeni povzročil razkol in spore. Kdo je ta slabi fant?

Imen v takih primerih ni treba omenjati, ker ljudje vedo, o kom je govor, in tudi sam to ve.

Kakšna je zgodba pesmi Vechidiki?

To je zgodba o mladih ljudeh, ki jih urijo za vojake in jih pošiljajo v vojne, kjer ubijajo ljudi. Mladim govorimo, naj bodo pametni in naj ne nasedajo tem, ki jih pošiljajo ubijat nedolžne ljudi pod pretvezo pravičnega boja.

Lev Zimbabveja, kot vas tudi imenujejo, je bil tudi politični zapornik. Kdaj je bilo to in zakaj so vas poslali v ječo?

To je bilo leta 1979, ko sem bil zelo popularen med svojim ljudstvom. Oblasti so ugotovile, da je bilo tako zaradi moje glasbe, ki je veliko govorila o osvoboditvi. To so bile revolucionarne pesmi, s katerimi sem se poistovetil z zatiranimi, med katerimi sem bil tudi sam. To je šlo v nos oblastem, zato so me za tri mesece poslale v zapor. Tam sem dobil veliko prijateljev, tudi med pazniki; ti so mi nosili hrano od doma, da mi ne bi bilo treba jesti zaporniške. Spraševali so me, kakšen smisel ima moja glasba, in odgovoril sem jim, da je to glasba mojega ljudstva, s katerim sem se želel poistovetiti. Tudi danes še vedno igramo glasbo, s katero želimo osvobajati, ne samo Zimbabve in preostalo Afriko, ampak ves svet. V to je v zadnjem času vključeno tudi sporočilo proti vojni v Iraku.

Kaj bi sporočili mladim ljudem na splošno?

Naj odrastejo z modrostjo, naj poznajo voditelje jutrišnjega dne in naj ne glede na to, kaj počnejo, prevzamejo odgovornost za to, da bo v svetu zavladal mir. Da morajo trdo delati, da bi združili svet, za to pa so potrebni modri voditelji.