dvd / Himalaja

Odkar so filmi tako divje vzljubili digitalne efekte, je spet vse mogoče. Vsaj tako se zdi. Recimo: zdaj lahko povsem mirno, brez problema in brez žrtev posnameš film, ki se dogaja v Himalaji. Bolje rečeno, Himalajo ustvariš v računalniku - in jo potem butneš na film. Spomnite se le h'woodskega himalajskega spektakla Vertikala smrti (2000) - ja, digitalni efekti so poskrbeli, da je Himalaja - in predvsem legendarni K2, na katerega hočejo zlesti - izgledala kot adrenalinski park. Okej, kot stolpnica Nakatomi iz filma Umri pokončno. Plazovi, stene smrti, prepadi in visenja na prstu so se rolali s hitrostjo joysticka. Himalajo in K2 so nadomeščali digitalni efekti. In če ju niso nadomeščali digitalni efekti, ju je nadomeščal novozelandski Mount Cook. Ne, o tisti Himalaji, na katero tako radi lezejo Slovenci, v tem filmu ni bilo praktično ne duha ne sluha. A brez panike - to je pravilo. In tu ni kaj. Tudi v filmu K2 (1992), v katerem so lezli na to težko osvojljivo himalajsko legendo, o Himalaji ni bilo praktično ne duha ne sluha, toda leta 1992 so bili digitalni efekti še tako nedonošeni, da so Himalajo in K2 v glavnem nadomeščali kanadski vršaci.