gostovanje / Pot v Beograd

Ljubljanske oglaševalske stebre so minuli teden zasedli plakati, ki so mimoidoče vabili v Beograd na festival kulture nove Ljubljane. Kulturna izmenjava med mestoma, ki jo z naše strani organizira urbani kreativni kolektiv Codeep, je v Ljubljani naletela na izjemen odziv, tako da se je na festival LJ-BG Express, podobno kot v času novosadskega Exita ali Guče, s Kongresnega trga odpravila delegacija slovenskih kulturniško-žurerskih turistov. Približno 100 obiskovalcev iz Slovenije se je namenilo v beograjski Dom omladine, kjer je konec tedna pripadel promociji trenutne slovenske kreativnosti, ki jo je zastopalo več naših artistov: Martin Bricelj s svojim zadnjim dizajnerskim izdelkom Memory, DJ-ji Codeepovega Loung Box oddelka, Jure Breceljnik s svojo kompjuter art izložbo Euroface, režiser Diego de Brea z gledališko predstavo Dvoboj, društvo Fičo balet s koreografijo Gorana Bogdanovskega z naslovom 1 : 0, pianist Bojan Gorišek, Dj Dado in Dj Borka kot Ironic Tronic, reper N'Toko ter naš najbolje prodajani bend Siddharta. Postava na avtobusu (Siddharta je v Beograd odšla v lastni organizaciji) je dajala občutek neinstitucionalne in nekomercialne odprave, ki si v Beogradu želi pokazati, da slovenska kulturna ponudba seže dlje od Videosexa, Buldožerja in Laibacha, ki so navkljub pretečenim desetletjem še vedno glavni zastopnik slovenske kulturne produkcije v Beogradu.

Festival je organizacijsko delo naše skupine Codeep in beograjskega Doma omladine, svoj piskrček pa so pristavili tudi mestni veljaki obeh prestolnic, ki so hiteli razlagati, da je aktivno menjavanje umetnikov obeh mest del podpisanih protokolov o sodelovanju. Slavko Slak, podžupan Ljubljane, je dodal, da so na podlagi razpisa izbrali društvo Codeep, ki je MOL prepričalo s svojim dosedanjim produkcijskim delom: „Alternativna scena se v Ljubljani zadnjih petnajst let precej razvija. Neinstitucionalna kultura je naša prioriteta, saj jo vse bolj financiramo iz lastnega žepa,“ je razlagal beograjski javnosti. Mesto je za projekt namenilo 5 milijonov tolarjev, Bricelj pa v tokratnem političnoinstitucionalnem sodelovanju vidi predvsem prednosti boljšega štarta: „Treba je delovati institucionalno, ker je zaradi številnih ovir drugače nemogoče.“

Lahko bi rekli, da sta bila Ljubljana in Beograd od nekdaj glasbeno pobrateni mesti. Poleg Partibrejkersov, Balaševića, Bajage in Ramba, ki so jim nastopi v Sloveniji v devetdesetih omogočali finančno eksistenco, se je na naših tleh predstavilo kar nekaj nosilcev trenutne alternativne srbske scene. Trenutno največji srbski band Darkwood dub si je z nekaj uspešnimi koncerti v Sloveniji že pridobil svojo publiko, ljubljenci srbske mlajše alter publike Eyesburn imajo za sabo kar nekaj nastopov po vsej Sloveniji, med katerimi je največji zagotovo tisti na Soča Reggae Riversplashu. Pod Alpami pa smo slišali tudi imena, kot so Disciplin a Kitschme, Vrooom, Kandakodžainebojša in Sila.

Nastopi omenjenih glasbenikov v Sloveniji so bili bolj ali manj uspešni, čisto drugačno zgodbo pa lahko zapišemo za gostovanja slovenskih glasbenikov v državi SČG. V klubu KST je pred časom nastopila skupina Niowt, koncert pa ni imel kakšnih posebnih odzivov; marčno gostovanje Srečne Mladine v Domu omladine se je končalo s 300 tisoč tolarji izgube, prav tako nastopi Hic Et Nunca, Moveknowledgementa in Elvisa Jacksona med srbskim poslušalstvom niso sprožili večjega zanimanja.

Glavni razlog za neuspešnost takšnih gostovanj snovalci tokratnega festivala vidijo v slabi promociji dogodkov. Gorica Nešović, urednica na B92, mi je na vprašanje, kako bi medijsko pomagala slovenskemu izvajalcu, povedala: „Naš glasbeni program je v devetdesetih odstotkih sestavljen iz izvajalcev, ki pojejo v angleškem jeziku. Videospotov na televiziji ne predvajamo tako pogosto, smo pa odprti za kakršnekoli medijske podpore v obliki oglaševanja.“

Resda Siddhartin koncert v okviru festivala malce štrli iz programske ponudbe. Po beograjskih govoricah je Siddharta dobila mesto na festivalu zaradi tamkajšnjih organizatorjev, ki so fascinirani nad izjemno popularnostjo skupine pri nas. Srbski javnosti pa jo predstavljajo predvsem kot rock skupino, ki je nastopila pred polnim bežigrajskim stadionom. Siddharta v Beogradu ni prvič, lani maja je tam posnela prvi videospot za pesem Rave z zadnje plošče. Beograjski publiki so se tokrat pred precej polno dvorano Doma omladine, ki sprejme 800 obiskovalcev - navkljub temu, da imajo svoja besedila prevedena v angleščino in da je Tomi v namene boljše angleške izgovarjave obiskoval tečaj - predstavili v slovenskem jeziku. „Slovenska beseda ima na tem področju večji naboj. Slovanska duša mi je bližja in globlja kot germanska. Če bomo ljudem všeč, se bodo potrudili z našimi besedili, tako kot se pri nas tisti, ki ne znajo srbsko, trudijo z Bajagovimi besedili,“ mi je pred koncertom povedal klaviaturist Tomaž, ki si ni preveč belil glave z reakcijami, ki jih bo prinesel koncert. „Mi smo bend, ki se bo širil tja, kjer ga sprejmejo. “ Publika na koncertu v Beogradu pa ni prepevala njihovih besedil. Tudi najstnice niso doživljale pododrskih orgazmov.

Za sedaj Siddharta nima bookiranega še nobenega nastopa v Srbiji, toda število koncertov ne bo temeljilo na vtisu, ki ga je naredila s svojim prvim beograjskim koncertom. Siddhartin uspeh v Srbiji bo tako kot v Sloveniji temeljil na tistem, v čemer je res najboljša - v trženju glasbe.