glasba / Smrt kapitalizmu, svobodo ljudstvu

Medtem ko se stara pankerska garda s Kauričem, Lovšinom, Gantarjem in Šelihom na čelu trudi slovesno pokopati svoj mladostni glasbeni upor, daleč od medijskih luči še vedno najdemo jezno mladino, ki v novem tisočletju deluje in ustvarja v skladu s “pravimi” pankerskimi načeli. Takšna predstavnica novodobnega panka je skupina Aktivna propaganda, ki je pred kratkim izdala CD-prvenec Na ruševinah kapitalizma bomo zgradili pravičen svet!. Bend je nastal leta 1999, ko je skupina najstniških pankerjev zasedla podstrešje Cukrarne in iz njega naredila skvot. Nekaj sob so si uredili za potrebe bivanja, glavni namen okupacije pa je bil zagotovitev prostorov, ki bi omogočali vadbo pankerskih rifov. Mularija, ki takrat še ni bila polnoletna, je naslednji vadbeni plac dobila z zasedbo Molotova, danes pa so prostor za vaje našli v kranjskem Izbruhovem bazenu. “Naše delovanje je avtonomno. Trudimo se, da bi državi plačali čim manj davka. Delamo po principu do it yourself. Ob izdaji CD-ja smo recimo plačali davek samo ob nakupu praznih CD-jev,” način delovanja Aktivne propagande razloži kitarist Darjan. Poleg njega so v bendu še vokalist Tine, bobnar Emir in basist Tine.

Ne le da so bile ilegalne zasedbe vseh dosedanjih prostorov, kjer je skupina vadila, ker koncertov oblastnim upravam ne prijavljajo, so tudi njihovi nastopi ilegalni. Prav tako je protizakonit način produkcije nosilcev njihove glasbe. Založba BUM records, ki je “založila” njihov prvenec, v prostorih kranjskega skvota deluje brez kakršnegakoli papirja, s prodajo CD-jev po tisoč tolarjev pa upajo pokriti stroške snemanja in izdaje plošče. “Rekel bi, da predstavljamo alternativno sceno. Zelo pomembno se nam zdi, da s svojim načinom glasbenega ustvarjanja ponujamo alternativo uveljavljenim načinom kulturnega dela,” je poglavitno vrednoto skupine opisal vokalist Tine. Aktivna propaganda se vidi kot del anarhopank scene, ki jo je zelo težko ločiti od novih gibanj proti neoliberalni globalizaciji.

Zadnje leto je skupina na dveh turnejah nastopila po skvotih v Švici, Belgiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji. “Velikost koncertnih dvoran je povsem različna. Skvoti v Nemčiji so zelo dobro urejeni in nekateri imajo celo po dve koncertni dvorani, recimo v milanskem skvotu pa so imeli tako majhno koncertno sobo, da smo igrali tako rekoč le za ljudi, ki v skvotu živijo.” Na koncertih po evropskih skvotih sto obiskovalcev pomeni dober obisk, denarne vrednosti pa njihov nastopa nima. “Celotna anarhopank scena deluje po principih neprofitnega dela. Pred koncertom dobimo večerjo, drugo jutro zajtrk in denar za potne stroške. Ta nam omogoči prevoz do naslednjega skvota, tam pa se postopek ponovi. Denar pride od prodanih vstopnic, ki jih folk kupuje, da bi podprl sceno.” Solidarnost, medsebojno podpiranje in sodelovanje naj bi bili glavni temelji anarhopank scene. Ko se kakšna tuja skupina znajde v naši bližini, ji angažirani pank kulturniki organizirajo koncert, takšne skupine pa jim v svojih okupiranih hišah po Evropi čez čas vračajo koncertne usluge. Poleg koncertne pomoči se različni kolektivi in skupine na sceni novega panka podpirajo tudi v založništvu. Španski soborci bodo recimo Aktivni propagandi izdali “split” kaseto, katere trak si bo razdelila s skupino Cop on fire, makedonski anarhisti pa jim obljubljajo priredbo ovitka v makedonski jezik. Solidarnost najbolj izkazujejo benefit koncerti: “Ti so izredno obiskani. Ko smo v Molotovu delali koncert za Majo, ki je bila aretirana na protestih v Barceloni, je prišlo veliko ljudi. Marca bomo v Avstriji nastopili na benefit koncertu za vzpostavitev skvoterske knjižnice. V Kranju smo pripravili koncert, kjer smo zbirali denar za organizacijo balkanskega anarhističnega srečanja..”

O idejah, ki jih sporoča Aktivna propaganda, veliko povedo že naslovi pesmi: Antifašistična akcija, Državno nasilje, Reci ne NATO, Klerofašistična idila. “Besedil ne moremo ločiti od glasbe in obratno. Je pa res, da so besedila tista, ki nas delajo anarhopankerje. Glasbeni žanr tu ni tako pomemben.” V besedilih Aktivna propaganda širi ideje v treh jezikih, poleg slovenščine na plošči slišimo še angleščino in srbohrvaščino, vsebina je podobna tistemu, kar slišimo na protestih zoper kapitalistične mogotce, zanimiva pa je oblika besedil, saj ta bolj kot na pesmi spominjajo na politične pamflete. Že v prvi pesmici Pravica in mir neopankerji predstavijo svojo skrajno protisistemsko držo: ”Na ruševinah kapitalizma bomo zgradili pravičen svet, drugačen svet, drugačnih vrednot, svet brez razredov, svet socialnih enakosti! Drugačen svet, drugačnih načel, svet brez meja, svet svobodnega gibanja. Dokler ne bo pravice, ne bo miru. Smrt kapitalizmu, svobodo ljudstvu.” Jezo Aktivna propaganda izraža neposredno in iskreno. ”Naš bend nima vpliva na družbo, ideje, ki jih promoviramo skozi glasbo, nimajo širokega dometa. Zaradi tega se ne ukvarjamo s tem, kako bi lahko ljudje razumeli naš ovitek ali besedila, ki so proizvod naše intimne jeze.” Kot avtor besedil ni podpisan noben posamezen član, zapisane besede naj bi bile delo celotnega benda, zanimivo pa je, da recimo besedilo že omenjenega komada Pravica in mir lahko vidite v obliki grafita, zapisanega na zidovih ljubljanskega Kozolca, več ljubljanskih zidov pa je popisanih še z delom besedila komada Državno nasilje: ”Edini odgovor na policijsko nasilje je nasilje nad policijo, edini odgovor na državno nasilje je nasilje nad državo.” Od leta 1999, ko so iz Cukrarne želeli obuditi podalpsko pankovsko sceno, so odžgali že kakšnih sto koncertov. “Ne zdi se mi toliko pomembno, da so naši koncerti uspešni. Pomembneje se mi zdi, da funkcionira mreža upora. Bolj kot razvoj benda me skrbi razvoj našega boja, ” je ob koncu pogovora zatrdil Tine.