Magibor

Med sprehodom po sejmu mednarodnega festivala čarodejev v Mariboru so navadnega smrtnika obhajali občutki izgubljenosti, opeharjenosti in še kateri od teh nelagodnih občutkov ... Ker pa je bilo ravno navadnih smrtnikov bore malo, saj je bil vstop dovoljen samo preverjenim pripadnikom čarodejskega ceha, iz novinarskih vrst pa si je zaupanje zaslužila le Mladina, in ker so se vsi obnašali, kakor da vedo, kako se uporablja, recimo, prefinjena konstrukcija za štiristo evrov, ki še najbolj spominja na majhno kletko, se je nelagodje stopnjevalo z ogledom vsake nove sejemske stojnice. No, skrivnost unikatne "kletke" je rešil Yuji Yamamoto, ki je v štajersko prestolnico prišel iz Japonske. Brez posebnega truda, pravzaprav v enem samem hipu, se zloži v paličico. Torej jo lahko na hitro potegnete iz rokava ali kako drugače presenetite občinstvo. A pri razkrivanju drugih razstavljenih proizvodov je bil mladi direktor japonskega podjetja, ki izdeluje čarodejsko opremo, precej zadržan. Še več, ko je zagledal fotografa, se je hitro omejil na besedičenje o tem, kako všeč mu je Slovenija, ker je tako čista, in se nato zavil v molk. Držal se je namreč nepisanega pravila čarovniške skupnosti - nepoučenim se triki ne razlagajo.

Hujši od "zaveze molčečnosti" so trenutki, ko vam trik pokažejo, a vseeno ne razumete, za kaj gre. Predstavijo vam ga še enkrat, vi pa se zadržujete, da ne bi odprli ust od presenečenja. Taki so flomastri in cigarete, ki gredo skozi igralno karto, ne da bi v njej naredili luknjo. Pa prirejena in ponarejena embalaža svetovno znanih proizvodov za trike. Sledijo na videz nedolžen papir, ki se je prodajal na debelo, hitro namreč zgori in za sabo ne pušča pepela, in, kakor je pisalo, "svinjsko močni" magneti. Dejansko jih je mogoče odstraniti le z veliko silo, kako jih bodo uporabljali čarodeji - pa ostaja skrivnost.

Med kramo je bilo zaslediti prenosni telefon, ki po potrebi bruha ogenj, in nešteto kompletov kart različnih velikosti - od specialnih, izredno tankih in mehkih kart za manipulacije do kompleta, sestavljenega iz ene same karte. Vse skupaj je bilo na debelo prekrito z živobarvnimi in kot senca tankimi rutkami, bleščicami, čarovniškimi paličicami in obroči ter žogicami s skrivnostjo ali samo posebne oblike. "Ja, to so rabljene žogice. Italijanski kolega je zbolel za rakom in jih ne potrebuje več," je v angleščini razlagal znani italijanski čarodej, po poklicu zdravnik, čigar stojnica se je bliskovito praznila.

Na sosednji stojnici je Belgijcu Janu Leendersu prodaja šla počasneje. Trgoval je predvsem z elektronskimi in zato nekoliko dražjimi zvijačami, ki se uradno imenujejo Exclusive Magic Products. Mednje spada neonska luč, ki se prižiga v roki na več različnih načinov z dotikom "čarodejske" palice, in če je treba, radovedneža strese z elektriko. Še zanimivejša je kocka - vržete jo in ob pristanku posebna napravica v lastnikovem žepu odvibrira številko, ki ste jo vrgli. Pripomoček spada v posebno zvrst čarodejstva - mentalno magijo, ki se ji po domače reče "jaz vem, kaj ti misliš".

Trendi

V splošnem, kot nam je zaupal Wladimir, slovenski mojster magije, obstaja vsega skupaj štirinajst trikov oziroma splošnih čarodejskih principov, ki pa se lahko kombinirajo v neskončnost. Po nekaj klasičnih trikih, ki jih najdete v javnosti dostopni literaturi za otroke, sledi specializacija oziroma ustvarjanje lastnega programa. "Kot v vsaki umetnosti si lahko izviren ali samo posnemaš druge. Vsi (čarodeji) vemo, kako deluje kakšen trik, pomembno je, kako ga pokažeš," je pojasnil Janko Kramberger, ki je po poklicu arhitekt in se mu čarodejstvo zdi predvsem znanje, ki v družbi vžge prej kot igranje kitare ali pripovedovanje zastarelih šal.

"Vsak čarodej se med vadbo opazuje v ogledalu. Slab čarodej je tisti, ki se gleda v roke," je dodal. Tako so nastopajoči na zaprtem tekmovanju čarodejev začetnikov na Magiboru vztrajno strmeli v nevidno točko pred sabo.

Ko je Janko aktivneje nastopal, je kanček skrivnosti posameznega trika razkril le v posebnih primerih: "Med dvajsetimi gledalci se zmeraj najde kdo, ki izziva." Ta se dela pametnega. "Čeprav udari mimo, s tem demoralizira druge. Takšnemu vsiljivcu pokažeš poseben trik (vsak čarodej jih ima nekaj na zalogi), pri katerem je navidezno takoj jasno, kako deluje oziroma je izveden. A že v naslednjem trenutku jasno pokažeš, da ne deluje tako, kot so bili vsi prisotni prepričani, a še vedno ostane trik in skrivnost se ohrani. Nekakšen dvojni trik torej..." To je že posebna, magična psihologija, ki se ukvarja s tem, kako odvrniti pozornost gledalcev v čarodejevo korist. Janko, ki med drugim piše za glasilo kluba čarodejev, deli magijo na mehanično, ki se izvaja z rekviziti, in manipulacijo, ki temelji na spretnosti prstov, skoraj brez tehničnih pomagal.

Manipulacija je kraljica magije, najbolj cenjena v čarodejskem cehu, saj razne mizice, ki se samostojno premikajo po odru, niso več atrakcija in občinstvo že zdavnaj ni več naivno, zato se je treba toliko bolj potruditi. Poleg tega zaradi pritiska varstvenikov živali skoraj nihče več ne izvaja trikov z živalmi - klasični zajčki in golobčki s prirezanimi perutmi se čedalje redkeje pojavljajo na odrskih deskah.

Kljub temu je na zaprtem tekmovanju, kjer so si začetniki nabirali reference in izkušnje, par iz Srbije in Črne gore večkrat spremenil golobe v rutice in nazaj. Pri tem je bil eden od ptičev, predvidevam, da v skladu z modnimi smernicami, obarvan roza. Občinstvo, sestavljeno iz čarodejev, je takoj začelo šušljati, da bo ta barva Igorju in spremljevalki Jani, ki je trikrat spremenila barvo obleke, ne da bi šla z odra, prinesla kazenske točke. Občutiti je tudi vpliv protikadilskega gibanja. Avstrijski čarodej Max Oscar, ki je vse življenje izvajal trike s cigaretami in z dimom, sedaj ob koncu nastopov v kadilski megli prikazuje prometni znak s prekrižano cigareto in z napisom stop smoking, da ne bi kdo slučajno pomislil, da njegova predstava spodbuja kajenje.

Kupi si trik

Danes si lahko za kariero iluzionista kupite tudi škatlo za razkosavanje in ponovno sestavljanje asistentke, in to izredno lahko, razstavljivo v petih minutah, zložljivo in prilagojeno meram prtljažnika osebnega avtomobila. Toda čeprav vrhunski pripomoček stane 1400 evrov, tako kot večina mehanskih trikov ni več "in".

Bistveno bolj cenjene so osebne inštrukcije. Izkušenejši čarodeji na srečanjih, kakršno je Magibor, na seminarjih delijo znanje z manj poučenimi - da ohranjajo že omenjeno raven umetnosti in seveda za zaslužek. Cena "izdajanja" skrivnosti je v svetu od 1000 do 1500 evrov na predavanje, udeležba na kongresu pa stane 60 evrov in več. Je v bližini tudi kakšna uradna šola? "Ne, samo v Rusiji je, v Moskvi," je pojasnil Janko,"tukaj se stvari prenašajo iz roda v rod." No, reportažo o legendarnem moskovskem cirkuškem učilišču smo že objavili. Težava seminarjev pa je v tem, da tudi če umsko dojamete, kako je treba trik izvesti, ga zlepa ne boste zmogli.

Nazoren primer je seminar Kanadčana japonskega rodu Hayashija Kokorozashija Sakaieruja. Dobro uro je v angleščini in nemščini s štirimi kartami in nekaj kovanci občinstvo držal v napetosti. Od glave do peta oblečen v črno je bil na trenutke kot hudiček, ki se zabava z zapeljevanjem občinstva, posebej ženskega dela. Kovance, pokrite s kartami, je premikal po mizi pod budnim očesom videokamere, ki je vso stvar snemala od blizu in projicirala na veliko platno.

A to vendarle ni pomagalo, da bi razkrili, zakaj so se nenadoma pod karto, kjer je bil še hip pred tem le en kovanec, pojavili vsi štirje in kasneje še štirje. Isto tehniko, ki temelji le na spretnosti rok, so na moskovskih ulicah nekoč urno in odkrito uporabljali goljufi: za stavo so ljudje ugibali, pod katerim naprstnikom je kroglica. Kljub opozarjanju v množičnih občilih, da gre za goljufijo, nastopajočim ni nikoli zmanjkalo strank. Hayashi je po "odrski" obliki točke trik izvedel s prozornimi kartami in počasnejšimi gibi. A je bilo sledenje manipulacijam vseeno naporno in intelektualno zahtevno početje. Najverjetneje bi potrebovali ure, kaj ure, leta vadbe, da bi se naučili vsaj četrtine pokazanega.

Na koncu seminarja je Hayashi k sodelovanju povabil prostovoljko, katere naloga je bila ugotoviti, kam iz njegovih rok izginja kos navadnega toaletnega papirja. In čeprav se je z vsakim poskusom klobčič papirja povečal, ga, ubožica, ni in ni mogla izslediti. Vse skupaj je spravilo občinstvo v smeh, kajti Kanadčan je zadevo izvajal tako, da je celotna dvorana videla, kam je odvrgel smet, in je samo dekle začudeno in zmedeno strmelo predse. "To je izvedel odlično," je komentiral Janko, "videlo se je, da jo obvladuje." Hayashi je za nekaj minut zavladal nad umom in pozornostjo ženske, čeprav ta ni bila povsem nepoučena, izvira namreč iz slovenske čarovniške družine.

Moč

Potem ko so obiskovalci seminarja nehali kupovati Hayashijeve poučne DVD-je in pripomočke, smo se z rokohitrcem zapletli v pogovor. "Inteligentni ljudje razumejo, da gre za trik. Malo manj inteligentni posumijo, da je res nekaj na tem." V vsakem primeru čarodej naredi vtis. "Tako se izoblikuje posebna moč. Podobna moči policista ali politika." In kako jo izkoriščaš, razen za zapeljevanje deklet? "Samo za zapeljevanje deklet." Kaj pa obiskovanje kazinojev ipd.? "O!" je vzkliknil, "enkrat sem se v igralnici, nehote, začel poigravati s kartami. Ljudje so se takoj ustrašili in opazovalci so zahtevali, naj neham." Kar se tiče "nezavednega" - Hayashi je tudi med gala šovom, zaključnim delom festivala, dostopnim zunanji publiki, sedeč med gledalci, nenehno vadil s kovanci. In ker jih je na čim manj opazen način vlekel iz žepa suknjiča in pri tem strmel predse v prazno, je bil v očeh nevednežev videti sila čudaški.

Enaintridesetletni univerzitetni učitelj nemščine in angleščine pogosto poučuje na čarodejskih srečanjih in je nameraval iz Maribora v Muenchen, nato pa še v London. "V Mariboru je odlična organizacija, a je manj ljudi kot drugod." V svetu je že videl več kot osemsto udeležencev, na Štajerskem jih je bilo malo čez dvesto. Ali uporabljaš "magijo" tudi med poučevanjem jezikov? "Študentom neopazno odnašam s klopi pijačo in kar je še teh drobnarij. Tako se zabavam, ko nenadoma ugotovijo, da imam njihove stvari na svoji mizi."

Manipulacija je za Hayashija konjiček in možnost dodatnega zaslužka že vse od osmega leta, ko se je navdušil nad čarodejstvom ob gledanju ameriškega televizijskega šova. Združene države so tudi obljubljena dežela, če bi čarodejstvo postalo njegov poklic. "V Las Vegasu so veliki in redni nastopi in veliki in redni zaslužki." Kaj pa ženske? So tudi v Kanadi in ZDA redkost med čarodeji? "Hmmm, pa še res je. V glavnem ženske nastopajo v klasični vlogi malo opazne pomočnice, ki kaj prinese ali odnese z odra." Čarodejstvo, vsaj sodeč po Magiboru, je pretežno moška, če ne že patriarhalna panoga. "No, pojavlja se nova generacija. Upam, da bo v tej več žensk, ki bodo izkoriščale svoje prednosti. Saj lahko z lepoto in ustrezno obleko dosežejo veliko več kot moški."

Za zdaj pa je na velikem gala šovu, ki se je v do kraja natrpani dvorani Narodnega doma začel ob 20.04 (ker smo letos 2004.), samostojno nastopila le ena ženska - Nada Carli, pripadnica slovenske manjšine iz Trsta. Pa še ta je bila oblečena v hlačni kostim in je imela kravato, kot da bi hotela skriti primarne znake spola. Večina čarodejev pa je - ravno nasprotno - poudarjeno moških, ki nenehno in že skoraj polavtomatično šarmirajo, žensk na primer nikoli ne nagovarjajo brez "beautiful" in podobnih olepšav. Najbrž se je treba vprašati, ali je to del "odvračanja" pozornosti in poklicna deformacija ali taki pač so.