in memoriam / K obzorjem možnega

Ko smo se pred tremi meseci poslavljali od Silvana Furlana, je nekdo rekel: "V našem gozdu sekajo drevesa." Generacija, rojena v petdesetih in (vsaj formalno) izšolana v sedemdesetih, je zdaj na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči: dovolj izkušena in strokovno prekaljena, da ni več mladostniško uporna in svojeglava, a daleč od tega, da bi jo imeli za staro in "pospravljeno". Toda po neki čudni, nedoumljivi igri usode morajo prav tisti, ki svojo stroko, svoje delovno področje v najširšem pomenu besede, zaznamujejo z najvidnejšimi, nemalokrat ključnimi dosežki, oditi najprej - res zato, ker jih bogovi ljubijo, kot so menili v antični Grčiji?