Kultura / Izpovedi nevarnega uma

Da so vojne le oblika entertainmenta in da jih Pentagon - ob strastnem, cinefilskem sodelovanju medijev - pakira kot showe, magari reality showe, po iraški vojni ni več nobene dileme. In vzgojno-svarilni film Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous Mind, 2003), režijski prvenec Georgea Clooneyja, je v popolni rimi s cajtgajstom, še toliko bolj, ker je posnet po kobajagi resnični zgodbi, ki gre takole: v šestdesetih na TV sceno bušne šarlatanski, paranoični, mitomanski, napol lunatični Chuck Barris (Sam Rockwell), mojster promocije in samopromocije, kreator in producent tako debilnih TV showov, kot so "Zmenkarije" (1965) in "Mladoporočenci" (1966), in pokaže, da so se ljudje pripravljeni na TV neskončno poniževati, da je to samoponiževanje tako rekoč brezmejno in da so ljudje pripravljeni vse to doma masovno gledati. In to v nedogled. Fikcija je sicer dobra, toda realnost je še boljša - in TV gledalci so bili lačni realnosti. Ironija je kakopak v tem, da je bil tudi Chuck le TV gledalec. Bolje rečeno, tudi sam si je zaželel malce več realnosti. TV se mu zdi sicer prihodnost, toda ker ga začne hitro dolgočasiti (po malem tudi zato, ker so bili "Mladoporočenci" in "Zmenkarije" zelo fiktivni), pusti, da ga CIA - via George Clooney - rekrutira za tajnega hitmana, ja, za poklicnega morilca.