Kultura / Izpovedi nevarnega uma

Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje kultni režijski prvenec Georgea Clooneyja

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 34, 24. 8. 2005

Da so vojne le oblika entertainmenta in da jih Pentagon - ob strastnem, cinefilskem sodelovanju medijev - pakira kot showe, magari reality showe, po iraški vojni ni več nobene dileme. In vzgojno-svarilni film Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous Mind, 2003), režijski prvenec Georgea Clooneyja, je v popolni rimi s cajtgajstom, še toliko bolj, ker je posnet po kobajagi resnični zgodbi, ki gre takole: v šestdesetih na TV sceno bušne šarlatanski, paranoični, mitomanski, napol lunatični Chuck Barris (Sam Rockwell), mojster promocije in samopromocije, kreator in producent tako debilnih TV showov, kot so "Zmenkarije" (1965) in "Mladoporočenci" (1966), in pokaže, da so se ljudje pripravljeni na TV neskončno poniževati, da je to samoponiževanje tako rekoč brezmejno in da so ljudje pripravljeni vse to doma masovno gledati. In to v nedogled. Fikcija je sicer dobra, toda realnost je še boljša - in TV gledalci so bili lačni realnosti. Ironija je kakopak v tem, da je bil tudi Chuck le TV gledalec. Bolje rečeno, tudi sam si je zaželel malce več realnosti. TV se mu zdi sicer prihodnost, toda ker ga začne hitro dolgočasiti (po malem tudi zato, ker so bili "Mladoporočenci" in "Zmenkarije" zelo fiktivni), pusti, da ga CIA - via George Clooney - rekrutira za tajnega hitmana, ja, za poklicnega morilca.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 34, 24. 8. 2005

Da so vojne le oblika entertainmenta in da jih Pentagon - ob strastnem, cinefilskem sodelovanju medijev - pakira kot showe, magari reality showe, po iraški vojni ni več nobene dileme. In vzgojno-svarilni film Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous Mind, 2003), režijski prvenec Georgea Clooneyja, je v popolni rimi s cajtgajstom, še toliko bolj, ker je posnet po kobajagi resnični zgodbi, ki gre takole: v šestdesetih na TV sceno bušne šarlatanski, paranoični, mitomanski, napol lunatični Chuck Barris (Sam Rockwell), mojster promocije in samopromocije, kreator in producent tako debilnih TV showov, kot so "Zmenkarije" (1965) in "Mladoporočenci" (1966), in pokaže, da so se ljudje pripravljeni na TV neskončno poniževati, da je to samoponiževanje tako rekoč brezmejno in da so ljudje pripravljeni vse to doma masovno gledati. In to v nedogled. Fikcija je sicer dobra, toda realnost je še boljša - in TV gledalci so bili lačni realnosti. Ironija je kakopak v tem, da je bil tudi Chuck le TV gledalec. Bolje rečeno, tudi sam si je zaželel malce več realnosti. TV se mu zdi sicer prihodnost, toda ker ga začne hitro dolgočasiti (po malem tudi zato, ker so bili "Mladoporočenci" in "Zmenkarije" zelo fiktivni), pusti, da ga CIA - via George Clooney - rekrutira za tajnega hitmana, ja, za poklicnega morilca.

TV showi in nagradna potovanja zmagovalcev tako postanejo le krinka za njegove mnoge freelance atentate - v Mehiki, na Finskem, v Rusiji. Chuck Barris, čudoviti um in nevrotična, parazitska marioneta popkulture, je s produciranjem TV showov in ubijanjem kompenziral to, da ni postal Albert Einstein ali pa Joe Di Maggio. Njegovi showi so postali hit, heh, v obeh smislih tega izraza - uspešnica in umor. Chuck je prisegel, da je vse to res - da je bil res tajni agent in eksekutor CIE. O tem je napisal celo knjigo. Toda mnogi dvomijo - v njegovih insiderskih zgodbah vidijo le fikcije, le pijane strele prenapihnjenega, samozaslepljenega, sfantaziranega, dementnega pop zvezdnika, ameriškega barona Munchausna. A po drugi strani, če seštejete, zmnožite in delite vse, kar veste o CII, se Barrisove zgodbe ne zdijo ravno čisto za lase privlečene. Koga boš pa uporabljal za atentatorja, če ne prav tipa, ki mu nihče ne verjame? In četudi Barris ne bi postal hitman CIE, bi bil še vedno morilec - s svojimi TV showi je namreč odločilno prispeval k mentalnemu kolapsu zahodne civilizacije in obenem poskrbel, da je entertainment postal umor.

Več na www.mladina.si/dvd/.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja