Street art / Zajček uličar

Minuli teden smo pri Mladini, v sodelovanju s KUD-om France Prešeren, izvedli avkcijo predmetov iz naše rubrike Hudo. Pod Napovo taktirko so na dražbi skoraj vsi naši hudojčki dobili nove srečne lastnike odprtih denarnic, ki so skupaj prispevali okoli 50 tisočakov. Že v napovedi dražbe smo povedali, da gre zbrani denar za grafitarje, točneje za kolektiv ZEK, ki s svojimi grafiti že nekaj let oživlja zidove prestolnice. Ob tem pa je trenutek primeren, da spoznate street art, umetnost ulice, razmeroma novo grafično-vizualno umetniško zvrst, ki je v zadnjih letih postala nadgradnja grafitov. Street art v grafitarstvo prinaša nove medije - računalnike in internet. Ekipa ZEK sicer šteje šest naših mladcev in enega Hrvata. Štirje so grafitarji, Artur in Sigmund pa street artista, čeprav se tudi ostali občasno udejanjajo v tej smeri. Razlika med grafitarjem in uličnim umetnikom je, da se prvi ukvarja le s sprejanjem, drugi pa kot medij uporabljajo tudi druge oblike, recimo nalepke, majice, znakovno sporočilnost.

Miha Artnak - Artur in Žiga Aljaž - Sigmund v svetu oblikovanja navkljub mladosti nista neopažena. Oba imata za sabo kar nekaj razstav in oba sta že dolgo pristaša raznoterih umetnosti, ki pravzaprav tvorijo street art. Artur je oblikovalec in kakšnih šest let grafitar, Sigmund pa stripar, nekdanji član Stripburgerja in oblikovalec. Na lanskem festivalu Magdalena sta dobila nagrado za najboljša novinca za logo ZEK advance. Žiga je na letošnji Magdaleni pobral nagrado za najboljšo spletno igro Strip Generator (www.stripgenerator.com). Pravi, da mu je ideja zanjo prišla na misel ob gledanju Mladinine naredi-si-sam Diareje. Na letošnjem SOF-u je Žiga dobil nagrado občinstva za idejo leta: znova za internetno igro, med njegovimi številnimi kreacijami pa je tudi uradni znak (in majice) Fredija Milerja, za katerega akcijo sta naredila skupaj z Miho. Miha je letos na Magdaleni pobral srebrni modrc za logo 100 let slovenskega filma, med drugim pa je poslikoval ljubljanske avtobuse ter bil uvrščen v nabor najpomembnejših slovenskih grafitarjev.

Ulična ikonografija pa ima tudi svojega prvega junaka, namreč zajca po imenu Zek, ki ga je prvi zrisal Artur, do konca pa ga je izpeljal Sigmund. Spoznali ga boste po značilnem križu na obrazu, narisanem iz bobnarskih palčk. Zek živi v Ljubljani kot odtis šablone ali kot nalepka, marsikdo v mestu pa nosi tudi majico z njegovim logom. Vendar Zek ni prodajni artikel, ampak se dobi "iz rok v roke, od folka, nalepke krožijo med njimi," pravi Žiga: "Na začetku nismo vedeli, kaj bi radi počeli. Sčasoma se je izkazalo, da počnemo to, kar je samemu sebi namen oziroma promocija tega. Folk je ugriznil in zajec je med mladini pop ravno zato, ker ga ne moreš najti in nima namena."

Občasno se pojavijo male serije za zbiratelje. Recimo v sodelovanju s CICIFOOjem so naredili 25 paketov pica škatel z dvema majicama, nalepkami, značkami in CD-jem DJ Borke - ZEK-FOO pack. Zek je sčasoma postal logo za tiste stvari, ki jih delajo s podpisom Zek advance, "za ostale projekte pa ne. Če bi dajali na vse, bi bilo to izkoriščanje." Njegov uspeh Sigmund razlaga tako: "Veliko je prenajedanja z informacijami, tukaj pa je samo vizualna slika in si lahko postaviš vsebino, kaj nekaj pomeni." Meni, da ljudje vidijo nekaj znanega, ne vedo pa, kaj točno pomeni, in začnejo razmišljati o tem: "Zdi se mi, da ima folk rad stvari, pri katerih sam pride do rešitve."

Uličarji

Street art pri nas ni prisoten niti dve leti, njegov učinek na mesto pa je precejšnji. Kar niti ni čudno, saj je mesto poglavitni medij ulične umetnosti. Precej zidov, prometnih znakov in kovinskih stebričkov je polepšanih z nenavadnimi nalepkami, logotipi in - jasno - grafiti. V ulično umetnost se prištevajo tudi majice in značke. "Street art je nadgradnja grafitov," pojasnjuje Artur in nadaljuje: "Mislim, da je street art nastal iz naveličanja nad spreji in zaradi nastanka novih medijev. Danes vsi delamo na računalnike, težko pa je govoriti o definiciji, saj je street art lahko vse." Na ljubljanskih ulicah je med najbolj opaznimi znaki šablona Titove glave ali znaki za CodeEP. Bolj barvite in opazne so nalepke z značilno stripovsko ikonografijo z oblački. Ali pa namerno kičaste nalepke SPAM, ki prekrijejo obraz Jana Plestenjaka na jumbo plakatih. Street art je tudi precej več od golega brandinga, torej nenehnega žigosanja logotipa. Po Žigovem mnenju se ta t.i. street branding celo malo norčuje iz logotipov in komercialnega brandinga. Artur pravi, da se "brandanje najbolj vidi in je najbolj opazno, je pa samo eno izmed področij. Ljudje si bolj zapomnijo logo kot sporočilo", pravi in dodaja, da lahko brand spremeniš za malenkost in ga kot takega nenehno lepiš: "Iste šale ne želiš gledati vsakih 10 metrov, kako se ponavlja, če pa jo malo spremeniš, je še bolj zabavna."

Bistvo street arta je zbujanje pozornosti, kar dosežejo na tri načine: z brandingom, s sporočilnost ter z zajebancijo. Seveda meje med njimi niso litoželezne. Artur za svojo sporočilnost pravi, da je "pretežno zajebancija", Namesto odločanja za levico ali desnico se odloča za splošno sporočilnost generacijam, o lokalni usmerjenosti pa "ni razmišljal". Bolj kot domače politične zdrahe ga pač pretrese internetni posnetek mučenja živali. Kot oblikovalcu mu je večja življenjska dilema, ali bi delal reklamno kampanjo za McDonalds, če bi kdaj naključno dobil naročilo. "Mogoče bi, najverjetneje pa bi del tega denarja porabil za angažiran ulični aktivizem." Toda: "Hočem, da ljudje vidijo, ne morem pa jih siliti. Tudi antipropaganda je lahko trend in zato postane kul, zato pazim, kaj hočem sporočati." Ob tem pravi, da je bolje najprej utrditi ime, ker meni, da je potem tudi sporočilo drugače obravnavano. "Drugače pravijo 'Kdo so ti klošarji s spreji, ki nam sporočajo, da je nekaj slabo?'" Ulično sporočilo poda le, kadar je iskreno: "Lahko nalepiš 1000 nalepk korporacij in nabiješ 'ne tega kupovati', ampak če tega iskreno ne verjameš, je vse skupaj brez veze."

"Zunaj je več sporočilnosti, pri nas pa je skoraj ni. Zgolj levičarji - ali zadnje čase Blood & Honour - čutijo potrebo po artikulaciji," politiko v street artu vidi Sigmund. Njegov pogled na politiko nasploh je še bolj pragmatičen: "Skušali smo ustvariti svoj svet s svojimi pravili, da se nam ni treba ukvarjati s temi stvarmi." Meni, da ni dovolj politično zaveden "in premalo vem o nekaterih rečeh, da bi si upal kar tako obsojati". Ob tem obstaja malce strahu, da bi z orientacijo na politične vsebine verjetno izgubili precej ljudi, ki jih to ne zanima.

Kompjuter sprej

A še preden so se lotili razpečevanja svojih sporočil, so se morali naučiti zakonitosti street arta. Nalepke, čopiči, majice in šablone znakov so bližje stilu ilustratorja kot pa barvitosti in opaznosti grafitarjev. Denar za materiale sicer fantje dajejo iz svojih žepov in niso tržno uspešni, saj so majice prodajali pod ceno. Za merilo uspešnosti street arta jemljejo samo delo, "dobro in velikokrat izvedeno". Nekatere znake kreirajo po več mesecev. A tudi gotovi in natisnjeni plakati ne pomenijo konca kreativnega procesa. Artur pravi, da imajo "plakate že teden dni v avtu, ker še iščemo lokacijo. Tudi z njo lahko povemo precej ..."

Domača streetartistična scena je tako ali tako v povojih "in deluje naivno, ampak vseeno se spremljajo novitete", kot pravi Sigmund. "Če hočemo še naprej delati tako," pomodruje Artur, "se mora razviti scena in zdrava konkurenca." Poleg ZEKovcev so aktivni ulični umetniki še Ron84, LELE, Section1point3 in nekaj mlajših in po letih precej mladih skupin, ki pa se še niso sporočilno sprofilirale. "Vidi se, kdaj lažeš samemu sebi," pravi Artur.

ZEK advance so letos povabili tudi na mednarodni festival streetarta v Budimpešto. "Ko so nas povabili tja, naju niso niti spraševali, kaj bomo pokazali," pravi Žiga. "Preprosto so hoteli street art iz Slovenije." Sicer je pogled na druge ustvarjalce možen tudi prek interneta. Kakšna pa je razlika med našimi, Nemci ali Angleži? "Niso boljši, ampak drugačni. Banksy, ki dela samo s šablonami, ima vedno sporočilo. Najpomembnejše, ki sem si ga vzel za moto, je 'Samo zato, ker nam ni mar, še ne pomeni, da ne razumemo.'" še pojasni Artur.

V Sloveniji pravo pomlad street arta pričakujemo prihodnje leto, ko bo nekaj tujcev in Street Art Slovenije postavljalo prvi domači festival ulične kulture. Sprotni napredek ZEK-ove street art sekcije pa lahko spremljajte tudi na spletnih straneh www.artnak.net in www.aljaz.org. "Z internetom so zacvetele povezave med undergroudi in subkulturami, ki s širino postajajo kulture brez predpone sub," pomen strani za razvoj kulture poudarja Žiga. Street art počasi sprejemajo kot umetnost, z mestnih ulic in neta se počasi seli v urbano urejene interierje ter galerije, tudi pri nas se že dogovarjajo z MGLC. Ali se z uveljavljanjem povečuje možnost, da bodo manj iskreni za več denarja? "Hočemo ostati zvesti temu, čeprav bomo kot oblikovalci verjetno pristali v nekih agencijah, če nam ne bo uspelo na svojo pest." Trenutno imajo na zalogi precej idej, s katerimi bodo zabavali in malce zamislili sprehajalce. "Sama si bova ustvarila konkurenco, saj nenehno razmišljava o novih akcijah, skušava narediti kaj novega," pravi Artur ter po premisleku doda: "Moramo paziti, da ne postanemo naduti."

povezava

povezava

povezava