Anthony Zimmer + Bazen
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljujeta dva francoska trilerja
Kdo je Anthony Zimmer? Francoski kriminalec - megakriminalec. Hudo je karizmatičen, absolutno nezgrabljiv in zelo iskan. Kot Keyser Soze. Policija napenja vse sile in vse niti, da bi ga staknila, a ostaja praznih rok. Kot da se je ugreznil v tla. Pomagal ne bi niti Mr. Memory. In pomislite - tip je največja pralnica denarja v Evropi. In morda tudi na svetu. Da pa bi dal za sabo zabrisati vse sledi, je spremenil tudi identiteto - in to dobesedno: kirurgi so mu preoblikavali obraz, pa tudi glas so mu kirurško predelali, tako da zdaj nihče ne ve, kako izgleda in kakšen glas ima. Anthony Zimmer je postal fantomski in neviden - heh, tako kot Maček, skrivnostni, fantomski, nevidni tat, ki v Hitchcocokovem filmu Ujeti tatu (1955) “terorizira” Azurno obalo. In tu na sceno stopi Francois Taillandier (Yvan Attal), pravkar ločeni, nič hudega sluteči prevajalec, naključni, nepomembni, povrečni slehernik, banana, mož brez posebnosti, kakršen se pri Hitchcocku vedno znajde v središču Zgodovine, v žrelu največje zarote vseh časov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kdo je Anthony Zimmer? Francoski kriminalec - megakriminalec. Hudo je karizmatičen, absolutno nezgrabljiv in zelo iskan. Kot Keyser Soze. Policija napenja vse sile in vse niti, da bi ga staknila, a ostaja praznih rok. Kot da se je ugreznil v tla. Pomagal ne bi niti Mr. Memory. In pomislite - tip je največja pralnica denarja v Evropi. In morda tudi na svetu. Da pa bi dal za sabo zabrisati vse sledi, je spremenil tudi identiteto - in to dobesedno: kirurgi so mu preoblikavali obraz, pa tudi glas so mu kirurško predelali, tako da zdaj nihče ne ve, kako izgleda in kakšen glas ima. Anthony Zimmer je postal fantomski in neviden - heh, tako kot Maček, skrivnostni, fantomski, nevidni tat, ki v Hitchcocokovem filmu Ujeti tatu (1955) “terorizira” Azurno obalo. In tu na sceno stopi Francois Taillandier (Yvan Attal), pravkar ločeni, nič hudega sluteči prevajalec, naključni, nepomembni, povrečni slehernik, banana, mož brez posebnosti, kakršen se pri Hitchcocku vedno znajde v središču Zgodovine, v žrelu največje zarote vseh časov.
Francoisa, ki hoče počitnice preživeti na Azurni obali, namreč na vlaku zapelje seksi, atraktivna, sofisticirana, luksuzna in fatalna Chiara (Sophie Marceau), sicer Zimmerjeva muza, ki hoče očitno s tem po malem zapeljati tudi policijo - in še preden rečete Hitch, okrog Francoisa že švigajo krogle, morilci, trupla, specialci in gangsterji, ki mislijo, da se je Anthony Zimmer končno samorazkril. Anthony Zimmer ni rimejk kakega partikularnega Hitchcockovega filma, ampak eleganten in nevsiljiv rimejk hitchcockovskega esprija.
Tudi Bazen (Swimming Pool, 2003), ki ga je posnel Francois Ozon (8 žensk, 5 X 2), je elegantno in nevsiljivo enigmatičen. Sarah, slovita angleška pisateljica srednjih let (Charlotte Rampling), ki skuša v južnofrancoski vili premagati svojo kreativno blokado in dokončati svoj novi triler, in Julie (Ludivine Sagnier), založnikova topless hčerka, ki ji s svojim divjim, bučnim, ekscesnim, promiskuitetnim življenjskim slogom kali nirvano, sta druga za drugo izhod v sili. Ob bazenu sanjata o oceanu, toda ko ju povežejo umor, absurdi, voyeurizem, občutek ogroženosti in vzajemna fasciniranost, si želita, da bi bila vse to le fikcija. Od pisanja o umoru do umora je le korak, kar vedo vsi, ki so videli Prvinski nagon. Pa še nekaj je jasno: konec Bazena bo raj za vse tiste, ki jih taki konci - oh, in taki filmi - praviloma navdajo z občutkom, da razumejo svet.
Več na www.mladina.si/dvd/.
