Kultura / Tretji človek

Tretji človek (The Third Man, 1949) je Orson Welles. Tako vsi mislijo. Tisti, ki tega filma niso videli, pa so zanj slišali - in oni, ki so ga videli, pa so detajle pozabili. In v nekem smislu to drži - ko rečeš Tretji človek, se vsi najprej spomnijo na Orsona Wellesa. Toda Welles v resnici ni tretji človek. Prej narobe, Welles v Tretjem človeku sploh ni človek, ampak le senca človeka, le fantom, le duh. Ali natančneje, Welles je nekaj nečloveškega, antičloveškega. Kdo je potem v Tretjem človeku tretji človek? Po vrsti. Holly Martins (Joseph Cotten), ameriški pisec kriminalk, po II. svetovni vojni pripotuje na razsuti, strogo nadzorovani, na štiri cone razkosani Dunaj, kamor ga je poklical njegov stari prijatelj Harry Lime (Welles). Toda ko se Holly izkrca, ugotovi, da je prišel na pogreb - njegovega prijatelja je namreč povozil tovornjak. Holly, pisec kriminalk, začne malce vohljati, malce brskati, saj veste - zastavljati začne vsa tista zoprna detektivska vprašanja. In še preden dobro dregne, se že izkaže, da je bil za volanom tovornjaka, ki je povozil Harryja, Harryjev šofer. In tudi obe priči nesreče sta bila Harryjeva človeka. Neki baron in neki Romun. Jasno, Hollyju vse skupaj zasmrdi, bolje rečeno - ko še malce pobrska, ugotovi, da je obstajala tudi tretja priča, hja, tudi tretji človek, ki je videl, kaj se je zgodilo. In tako začne iskati tretjega človeka in druge sledi za svojim "mrtvim" prijateljem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je bil črnoborzijanec - in to najhujše, najbolj izkoriščevalske in najbolj brezčutne vrste.

Tretji človek, ki ga je legendarni Carol Reed posnel po romanu Grahama Greena, je popolna klasika in eden izmed najbolj prepoznavnih filmov vseh časov. Vse, kar je povezano s tem unikatnim noir trilerjem iz leta 1949, je pregovorno: od Lima, ki se skrivnostno pojavlja in izginja, in Martinsa, ki se zaplete z Limovo bejbo (Alida Valli), do pregona po dunajski kanalizaciji, rolanja na Pratru in citer Antona Karasa. Film se zavije v črno - in nikoli ne omaga. In ko Harry Lime pojasni, da v deželah, v katerih ni vojn in nasilja, tudi ni velikih umetnikov (hej, Švicarji so izumili le uro-kukavico!), se zdi, da vidi v leto 2006. Tretji človek je popolna alegorija povojnega sveta, ki se skuša pobrati, pa se ne more, ker je preprosto preveč ujet v kaos, čudne igre, mračne interese in nestabilne koalicije, ki ljudi silijo v oportunizem in iracionalizem. Vsi se skušajo vklopiti, vsi skušajo profitirati - vsi igrajo. Nihče noče zamuditi priložnosti. Ko se konča vojna, se začne biznis.

Več na www.mladina.si/dvd/.