Kultura / Jakobova lestev groze
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje kultni triler, v katerem se skuša Tim Robbins spomniti, kako je umrl
Jakobova lestev groze (Jacob's Ladder, 1990, Adrian Lyne) je eden izmed najboljših filmov o vietnamski vojni - in obenem tudi eden izmed najboljših filmov o efektih vietnamske vojne. Zato ne čudi, da je ta scenarij na ekranizacijo čakal tako dolgo, pa četudi je leta veljal za najboljši še neposneti h'woodski scenarij. Bruce Joel Rubin, sicer fanatični vojščak mistično-orientalskih samoiskanj in pisec scenarijev za filme a la Duh (1990), je namreč ta mitski scenarij napisal že leta 1980, potemtakem v času, ko so se posthipijevska sedemdeseta odlomila v japijevska osemdeseta, scenarij pa se je potem po Hollywoodu valjal vse dotlej, dokler ga ni filmski kritik Stephen Rebello leta 1983 v reviji American Film razglasil za enega izmed desetih najboljših še ne posnetih scenarijev. No, deset let kasneje je veljal preprosto za najboljšega, tako da so z njim koketirali mnogi frajerji. Brian De Palma je bral, tuhtal in računal, toda ni se mogel sprijazniti s specialnimi efekti, ki jih je predvideval Rubinov scenarij, pa tudi samo vietnamsko vojno si je predstavljal malce drugače, recimo kot posilstvo, kar smo lepo videli ob koncu Reaganove dekade, ko je posnel vietnamiado Žrtve vojne (1989). Ridley Scott je sicer mahal z repom, toda na koncu je tudi on sklenil, da bo raje posnel drug film, specifično: specialno-efektno Legendo (1985). Ko pa je Legendo enkrat posnel, je ugotovil, da bi bil še en film s specialnimi efekti zanj preprosto preveč. Pa je v igro skočil Adrian Lyne, ki je imel tedaj za sabo videospot o dirty-dancing vzponu mlade proletarke (Flashdance), razvpito erotiko, ki je bila tako smrtno resna, da je kar klicala po parodiji (Devet tednov in pol), in psihotriler, ki je za prešuštvo naredil to, kar je Žrelo naredilo za postkoitalno nočno kopanje. Toda Lyne ni pustil, da bi se med njega in najboljši-neposneti-scenarij postavili specialni efekti: nič, specialne efekte je mirno zamenjal s slikarskimi efekti... ee, s platni Boscha, Doreja, Bacona in drugih apokaliptikov pekla. In scenarij je dobil noge. Jacob Singer (Tim Robbins) je ločeni poštar in vietnamski veteran, ki se mu tik pred smrtjo zavrti film njegovega življenja. Ker ne ve, da je mrtev, se spominja tako svoje preteklosti (svoje žene, svojega sina, predmestne idile, srečnih trenutkov) kot svoje prihodnosti (vse, kar ga obkroža, ga zarotniško straši). Prejšnje življenje mu razpade na več paralelnih življenj - ker pa se jih oklepa, ga trgajo demoni. Prijatelj, ki se preživlja kot kiropraktik, ga zato opozori: Če hočeš živeti po smrti, se moraš odpovedati prejšnjim življenjem!
