14. 5. 2006 | Mladina 19 | Kultura
Propad rimskega cesarstva
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Gladiator pred Gladiatorjem
Petdeseta in šestdeseseta so bila nora na zgodovinske spektakle. To je bil čas, ko je William Wyler posnel Ben-Hura, Cecil B. DeMille Deset zapovedi, David Lean Lawrencea Arabskega, Joseph L. Mankiewicz Kleopatro, Stanley Kubrick Spartaka, Robert Aldrich pa Sodomo in Gomoro. V Italiji so tedaj množično snemali peplume, v katerih so se rolali nadjunaki, mišice, bitke, parade, banketi, orgije, čutni plesi, krute vampice, osvajanja, groteskne misije, naravne katastrofe, centuriji, mistične sile, maščevanja, levi, sužnji, pošasti, kolosi in judeo-krščanska morala v grško-rimskem kostumu. Jasno, to je bil tudi čas, ko je Anthony Mann, h'woodski kolos, do tedaj znan predvsem po vesternih z Jamesom Stewartom, posnel El Cida in Propad rimskega cesarstva (The Fall of the Roman Empire, 1964). Propad rimskega cesarstva, ki ga je produciral Samuel Bronston, mojster mamutskih produkcij (El Cid, 55 dni v Pekingu, Kralj kraljev), je skoraj triurni epos, de facto Gladiator pred Gladiatorjem. Rimski cesar Mark Avrelij (Alec Guinness) je v zadnjih vzdihljajih svoje vladavine - utrujen je in počasi se pripravlja, da bo cesarsko palačo prepustil nekomu drugemu, toda ne svojemu nestrpnemu, mračnemu sinu Komodosu (Christopher Plummer), ampak umnemu, neustrašnemu, heroičnemu Liviju (Stephen Boyd), ki kani Imperij spet spremeniti v Republiko - kar je za oba pogubno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 5. 2006 | Mladina 19 | Kultura
Petdeseta in šestdeseseta so bila nora na zgodovinske spektakle. To je bil čas, ko je William Wyler posnel Ben-Hura, Cecil B. DeMille Deset zapovedi, David Lean Lawrencea Arabskega, Joseph L. Mankiewicz Kleopatro, Stanley Kubrick Spartaka, Robert Aldrich pa Sodomo in Gomoro. V Italiji so tedaj množično snemali peplume, v katerih so se rolali nadjunaki, mišice, bitke, parade, banketi, orgije, čutni plesi, krute vampice, osvajanja, groteskne misije, naravne katastrofe, centuriji, mistične sile, maščevanja, levi, sužnji, pošasti, kolosi in judeo-krščanska morala v grško-rimskem kostumu. Jasno, to je bil tudi čas, ko je Anthony Mann, h'woodski kolos, do tedaj znan predvsem po vesternih z Jamesom Stewartom, posnel El Cida in Propad rimskega cesarstva (The Fall of the Roman Empire, 1964). Propad rimskega cesarstva, ki ga je produciral Samuel Bronston, mojster mamutskih produkcij (El Cid, 55 dni v Pekingu, Kralj kraljev), je skoraj triurni epos, de facto Gladiator pred Gladiatorjem. Rimski cesar Mark Avrelij (Alec Guinness) je v zadnjih vzdihljajih svoje vladavine - utrujen je in počasi se pripravlja, da bo cesarsko palačo prepustil nekomu drugemu, toda ne svojemu nestrpnemu, mračnemu sinu Komodosu (Christopher Plummer), ampak umnemu, neustrašnemu, heroičnemu Liviju (Stephen Boyd), ki kani Imperij spet spremeniti v Republiko - kar je za oba pogubno.
Mark Avrelij konča v krvi, Livij pa v izgnanstvu. Propad rimskega cesarstva je kolekcija bajnih bitk, permanentne vojne, velikih emocij, grandioznih kostumov, neskončnih množic, gladiatorskih iger, divje politike in zvezd (Omar Sharif, Sophia Loren, Anthony Quayle, James Mason, John Ireland, Hugh Griffith), vključuje pa tudi dirko konjskih vpreg, ki zasenči tisto iz Ben-Hura. Propad rimskega cesarstva je bil peplum, ki naj bi končal peplume. Izraz peplum so - tako kot izraz film noir - skovali Francozi, zaobjel pa je tiste antično-rimske, psevdozgodovinske filme, ki so jih Italijani, kralji tega žanra, skušali zaobjeti z izrazi a la cinema mitologico in cinema fantastorico. Peplum se nanaša na filme, ki se dogajajo v času rimskega imperija, v bolj direktnem smislu pa predvsem na ciklus italijanskih spektaklov, ki so bili posneti med letoma 1957 in 1965 - skratka, na ciklus, ki je prišel neposredno po neorealizmu in neposredno pred špageti vesterni. Gladiatorji, Mačist, Herkul, Samson, Mačist, Goljat, Spartak in Ursus so bili predhodniki Moža-brez-imena, Djanga, Sartane in drugih junakov špageti vesternov, zato ni čudno, da je celo Sergio Leone kariero začel s peplumom - s Kolosom z Rodosa.
Več na www.mladina.si/dvd/.
