poezija / Degustacija užitkov duše

Prvi verz, ki sem ga prebral na jubilejni deseti Medani, je bil prilepljen na steni Kulturnega doma. "Milan stoji v levem portalu, hlače spusti do kolen in začne onanirati. S hrbtom je obrnjen proti dvorani," je pisalo pred prizoriščem, kjer se je imela odviti gledališka predstava Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki v režiji Emila Hrvatina. Vznesen zaradi odišavljenega vetra v pravljični vasici na enem izmed hribčkov v Goriških brdih pozneje nisem obiskal zatemnjene dvorane kulturnega doma, kjer se je s teatrskim izrazom začela deseta Medana. Atmosfera, zaradi katere je Medana obstala desetletje, je kar klicala k spoznavanju. Začelo se je na dvorišču Domačije Klinec, kjer je gostoljubje začelo točiti vino. Da gostje ne bi zalivali praznih želodcev, je bil ponujen še topli obrok. Po njem spet vino. Oboje brez računa. Vse skupaj postreženo tako, da se občutku domačnosti ni dalo ogniti.