glasba / Glasbeni turisti

skupina Melodrom je izdala drugo ploščo The Guide

Siniša Gačič
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007

© Marko Pigac

Prva plošča je bila dokaj uspešna, vendar naklada ni bila posebej visoka. Kaj ste se naučili s prvo ploščo?

Mina: "Naučili" pa smo se to, da hočemo posneti drugačno ploščo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Siniša Gačič
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007

© Marko Pigac

Prva plošča je bila dokaj uspešna, vendar naklada ni bila posebej visoka. Kaj ste se naučili s prvo ploščo?

Mina: "Naučili" pa smo se to, da hočemo posneti drugačno ploščo.

Miha: Prejšnja plošča je bila uspešna pri kritikih. Dobili smo krog poslušalcev, ki pa očitno še ni dovolj velik. Saj konec koncev to, da je plošča pri kritikih uspešna, ni nobeno zagotovilo za njeno uspešnost pri poslušalstvu. Dejstvo je, da imamo povsem drugačne glasbene vzore kot povprečno poslušalstvo. Popularna glasba je pač drugačna. Drugačno pa jo naredi kompozicija, melodija ...

Mina: Gradimo na neki svoji melodiki, velik poudarek dajemo melodiji. Težko bi rekli, da gre za kompleksno glasbo, saj vendarle izhajamo iz pop forme in se namenoma poigravamo z njo. Jo pa skušamo nadgraditi oziroma preoblikovati po svoje. In očitno je to "po svoje" tisto, kar je preveč za povprečnega poslušalca.

Na prvi plošči ste peli v treh jezikih. Poigravanje z različnimi jeziki se je zdelo spontano. Se je sedaj, ko je na drugi plošči le angleščina, ta spontanost izgubila?

Mina: Angleščino smo izbrali namenoma, ker smo želeli, da bi bila plošča v enem kosu. Da ne nastane konglomerat na jezikovni ravni. Angleščino smo izbrali, ker je šla skupaj s konceptom, pa tudi iz čisto praktičnih razlogov, saj se plošča prodaja v Srbiji in bi tako ali tako potrebovali angleško različico.

Ali držijo informacije, ki pravijo, da bo nova plošča dobila tudi različico v slovenskem jeziku?

Mina: Pri plošči The Guide smo tematsko izhajali iz pojava turizma. Ta koncept bomo prenesli tudi v slovenski okvir. Naredili bomo remikse komadov z druge plošče, dodali kakšen nov komad in vse skupaj izdali aprila. Projekt bo pretežno v slovenščini.

Vpr Gre pri tem za navodilo založbe, ki želi prodati čim več?

Miha: Ne, gre za naš projekt.

Zakaj problematizirate ravno turizem?

Mina: Zdel se nam je fenomen, ki ni značilen le za to leto ali desetletje. Gre za princip, ki ga je mogoče na metaforični ravni opaziti, ne kot zgolj potovanje ljudi in navduševanje ob zanimivostih. Šli smo se nekakšne turiste v glasbi in se poigravali s pop vzorci, kot so v turističnem smislu znamenitosti. V glasbi bi pomenile prevladujoče, splošno sprejete vzorce.

Miha: Ker je turizem globalni ekstrem, dobro opiše vse drugo. Turizem kot ekstrem v razcvetu dobro povzema tudi vse druge vzorce družbe in odpira vsa tista temeljna vprašanja, ki so za umetnost vedno zanimiva.

Druga plošča v sebi nima toliko melodrame kot prva. Prejšnja je bila primerna bolj za deževne dni, drugo pa si zlahka zavrtiš ob sončnem dnevu. Kaj se je zgodilo?

Mina: Sedaj smo en pojav opazovali iz različnih zornih kotov, na prvi plošči pa smo iz istega občutja opazovali več različnih stvari.

V vaši glasbi ne zasledim nikakršne jeze nad družbeno gnilobo. Vas nič ne jezi?

Mina: Ta druga plošča je v bistvu družbenokritična, ampak se giblje v okviru, ki sem ga prej omenila. Se pravi, gre za zelo splošno pojmovanje turizma. Ne gre za ploščo, ki bi bila kritična do nekih situacij, ki se vsak dan spreminjajo, ampak izraža odnos do nekaterih globalnih pojavov.

Miha: Družbena kritika v sodobni glasbi ostaja zelo splošna, kadar se nanaša na globalne pojave, zato večinoma izzveni banalno. Sporočilo navadno ostane nekje v zraku, vse skupaj pa si je med seboj precej podobno. Zato tega ni več smiselno imeti za izhodišče, zanimivo pa je, če projiciraš družbeno kritiko s horizonta posameznika. To je tisto, kar se mogoče lahko čuti v naših tekstih.

Vaš komad smo slišali v oglasu za Barcaffe. Nimate težav z združevanjem oglaševanja in umetniškega izraza?

Mina: To nam pomeni toliko, kolikor denarja nam pade v žep. S tem denarjem lahko delaš naprej.

Miha: Zdelo se nam je, da gre za precej neopazno zadevo, saj verjetno v reklami za karkoli ne bi sodelovali. Je pa to zgolj biznis.

Mina bo zaradi sodelovanja z Laibachom v času izida plošče veliko odsotna. Kako bend gleda na to?

Miha: Načeloma to spodbujamo. To sodelovanje je v bistvu za nas velika promocija, saj smo na vsakem Laibachovem koncertu prodali kar nekaj CD-jev.

Mina: In Laibach je edini, ki zunaj kaj pomeni.

So te laibachovci povabili k sodelovanju pri predelavi francoske himne zaradi dobrega francoskega akcenta s prve plošče?

Mina: Ne, k albumu Volk so me povabili zaradi uspešnega sodelovanja pri remiksu komada Ohne dich skupine Rammstein.

Začetna vloga gostje pri dveh komadih je na turneji prerasla v večjo vlogo ...

Mina: To je bolj stvar naključja, saj nadomeščam Benka, ki ima zdravstvene težave.

Kako je bilo odpreti koncert v Parizu s francosko himno, ki jo je s tabo zapela vsa dvorana?

Mina: V bistvu so na vsej turneji samo Francozi tako zelo čustveno vzeli svojo himno. Kar je potem zelo dober feed back na odru in mogoče bi lahko rekla, da je bila francoska himna v Franciji eden vrhuncev turneje.

Liberalna akademija vas je lani nagradila z glasbeno zlato ptico. Ali ni malo čudno, če dobiš glasbeno nagrado akademskega krila politične partije?

Mina: Mislim, da če že podeljujejo nagrado za zasluge v glasbi, nagrado pač sprejmeš.

Miha: Res je v ozadju konotacija političnosti nagrade, ki pa je mi ne čutimo oziroma se nam zdi nesmiselna, saj konec koncev nagrajujejo kakovost, ne pa zavezanost neki politični opciji.

Če bi vam nagrado recimo podelila nacionalistična akademija pri SNS ... Bi takšno nagrado sprejeli?

Mina: Ja.

Miha: Verjetno da, vendar je vprašanje, ali bi nam nagrado podelili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Kardelj je bil prepričan, da ima misijo«

IZJAVA DNEVA

V središču

Generacija, ki je delala, a je sistem ne vidi

Spregledana anomalija v slovenski pokojninski zakonodaji

V središču

Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo