Zmagoslavje ruralnega

Bo v nedeljo, 17. junija, zadnja oddaja TLP ali bo to zgolj tvoja zadnja oddaja?

To bo moja zadnja oddaja TLP. V prihodnji sezoni se bo TLP nadaljeval, mislim, da pod imenom TLP 2, vsaj kolikor sem obveščen.

Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Glavna naloga voditelja je, da se z leti skupaj z oddajo reinventira. Vsakih nekaj let pride do tega, da se oddaja ali nadgradi ali se stvar zaključi. Ko se razvedrilo, oddaja začne delati rutinirano, potrebuješ veliko več energije za kak premik, nadgradnjo, izboljšave ... Za oddajo, kot je TLP, so to tektonski premiki! Potrebuješ dodatno energijo širšega kolektiva, to pomeni podporo celotnega uredništva, vodstva televizije. Ta energija se lahko kaže v dodatnem know-howu, proračunu, trženju, piaru ... Oddaje TLP, na primer, že pol leta sploh ne promovirajo več. Drugače od novonastalih oddaj, ki jih promovirajo, kot je treba. Danes pa so razmere takšne, da ne dopuščajo, da bi se stvar nadgradila, in obstaja utemeljen sum, da v takih okoliščinah skupaj ne bi najbolje delovali, da možnosti za kakovostno oddajo ta trenutek ni. Zato je bolje, da rečem adijo.

S kom si se pogajal o nadaljnjem sodelovanju?

Sploh se nisem pogajal. Ni bilo nikakršnih pogajanj. Ožji del ekipe se je že decembra odločil, da zadevo zaključimo, da tako ne bo šlo. Ker mi je decembra potekla pogodba, sem odgovornemu uredniku povedal, da bi šel, ker v taki klimi ni prijetno delati. Stvari so začele zbujati malo paranoičen občutek, zaradi tistega nastopa Leta 3. In ko se ti začnejo ljudje usedati na besede, stavke, izbiro gostov ali celo glasbenih gostov, ko v vsakem gibu, potezi ali stavku vidijo provokacijo na svoj račun, je očitno, da o kaki nadgradnji ni govora. Zaradi odgovornosti do programske sheme smo se odločili, da oddajo delamo do junija. Od takrat je bilo jasno, da po koncu sezone grem. Ne morem pa reči, da se potem Radovič ni trudil, da bi me pritegnil k sodelovanju tudi v novi sezoni. Dejansko je ponujal dobre pogoje, ki vključujejo tudi dobre finance, ampak zaradi denarja ne morem ostati, če razmere same po sebi ne dopuščajo niti dobrega urednika, ki bi lahko udejanjal svojo vizijo oddaje in komuniciral z vodstvom. To pa ima ta trenutek drugačne poglede na razvedrilo, na sodobno televizijo. Krajnc je dober urednik. Če dobremu uredniku ne moreš omogočiti, da dobro dela, potem je celoten projekt, celoten produkt brez zveze.

Kaj te je najbolj zmotilo, da ne moreš več delati?

Oddajo moraš razviti še na višjo raven ali pa jo ugasneš. Odločili smo se za samoiniciativno ugasnitev.

Kaj pa je višja raven?

Lahko dam primer. Ko se je vse skupaj začelo, je imel Krajnc koncept, ki ga je prilagajal. Recimo, prva večja nadgradnja osnovnega koncepta je bila selitev v večji studio, druga je bila razširitev s scenografijo, ki je že tipična scenografija talk showa. Ena od stopenj razvoja TLP-ja je bila, da lahko v tej oddaji nastopajo bendi, ki prej niso imeli kje nastopati. Poskrbeli smo, da lahko ansambli igrajo v živo in da imajo pri tem dober zvok. Višja raven od te stopnje bi lahko bila ta, da bi se dejansko naredila valilnica za razvoj mladih scenaristov. Tega v slovenski televiziji tudi najbolj manjka. To bi bil logičen korak, ki bi ponudil nove vsebine avtorske narave. Lahko na področju humorja, talk showa, avtorske glasbe. Kasneje pa celo preskok v žanr urbanega, odbitega TV-spektakla po zgledu Raaba, Gotschalka, Grahama Nortona ali drugih.

Tudi Bojan Krajnc odhaja iz TLP-ja. So njegovi razlogi podobni tvojim?

Krajnc je pustil odgovornemu uredniku izvirni koncept in s tem se njegova zgodba v TLP-ju končuje. Po tem Krajnc s TLP-jem nima nič. Glavni problem je, da vodstvo ta kos programa razume drugače, kakor ga vidi Krajnc, jaz ali kdo drug. V tem terminu bi radi imeli družinsko oddajo, TLP pa nikoli ni bil družinska oddaja. Bil je oddaja za aktivno populacijo.

Ali to pomeni razpad ekipe, ki je delovala kot popolna produkcijska enota?

Največja škoda je točno to. Razlog za uspešno delovanja te ekipe je ravno ogromno entuziazma. Ob nedeljah so v studiu tudi sodelavci, ki v bistvu tam nimajo kaj početi, ker so svoje delo opravili že med tednom. Vseeno pridejo, ker hočejo videti, kako bo njihovo delo uporabljeno. Za tako oddajo je cel kup ljudi, ki jih nikoli ne vidite. In večina je ob nedeljah tam, v studiu. To je zelo dober občutek, ko vidiš, da celotna redakcija rada dela. Voditelji na televiziji so najpogosteje prepuščeni sami sebi.

Zakaj niste zaščitili te oddaje kot produkta?

Ker se Kranjcu verjetno koncept ni zdel nič revolucionarnega. Vsak lahko dela svoj popoldanski mozaik. Vprašanje pa je, kako ga strukturira. Tu je naredil Krajnc zelo dobro delo. Lahko bi recimo zaščitili nekaj konkretnih rubrik v oddaji, recimo Nedeljsko oko Marjana Jermana, Človeški faktor, ki ga dela Marjana Grčman. Nabore teh vsebin je Krajnc prav tako izročil naslednikom. Ko sem bil na obisku pri britanski televiziji Channel 4, se niso mogli načuditi, kako lahko delamo tako oddajo s tako nizkim proračunom. Vsebinsko bi oni dali neke druge vsebine, ampak niso se mogli načuditi produkciji. Ni jim bilo jasno, da nimamo piscev za oddajo. Veliko težav smo imeli že s tem, da smo dobili interne novinarje ali researcherje, češ počnite to sami. Ampak v vsaki oddaji je 10, 12 gostov. Meni je lahko, pomisli pa na voditeljice! Poleg same priprave na intervjuje, skeče, terenska snemanja, vsebinske presežke, pevske točke, napovedi in tako naprej morajo lep del svojega časa vložiti v to, da so videti tako, kot so videti. Na televiziji Channel 4 so to razumeli in se čudili.

V Sloveniji je ogromno televizij. S takim konceptom in pristopom bi lahko marsikatero televizijo naredili drugačno. Ste pomislili, da bi celotna ekipa s konceptom šla drugam?

Takim mislim se ne moreš izogniti, ko razmišljaš o tem, ali bi še počel televizijo. A oddaja ta trenutek požre toliko časa in dela, da kakih konkretnih korakov nihče od nas ni storil. Zmeraj pa se lahko pogovarjaš.

Kdo je bil boljši odgovorni urednik, Vardjan ali Radovič?

Prostore imamo v pritličju, razvedrilni program pa je v četrtem nadstropju, smo rahlo dislocirana enota. To pomeni, da srečanja z nobenim odgovornim urednikom niso nujno pogosta. Sploh glede na to, da so poti komuniciranja jasne. Odgovorni urednik komunicira z urednikom oddaje, ta pa s svojimi podrejenimi. Petar Radovič si je, drugače od Vanje Vardjana, za komuniciranje izbral drugačne in bolj neposredne poti.

Torej si z Radovičem komuniciral več kot z Vardjanom?

Da, veliko več sem komuniciral s Petrom. Bi pa lahko to komunikacijo primerjal z vlogo sodnika na nogometni tekmi. Manj ko je opazen, boljša je tekma. Manj ko piska, bolj tekma teče.

Vzel pa je Let 3!

Tukaj se je prenaglil. Ne da se mi razmišljati o morebitni kostumografiji glasbenih gostov.

Takoj ko se mora redakcija ukvarjati z bojaznijo, kaj pa če bo Vili Resnik prišel z odpeto zadrgo in koga v hiši utegne to osebno prizadeti, nimaš upanja, da bodo stvari tekle normalno.

Se je Radovič vmešaval v delo TLP-ja?

Programski standardi so jasni. Če kdo krši programske standarde, potem v redu. Dokler pa jih ne krši, se nima smisla prerekati o nekaterih stvareh. Ta prerekanja za namišljene konflikte, za namišljene provokacije poberejo veliko energije, ki bi jo lahko vložili v to, da bi bila oddaja boljša. Ko začneš razmišljati, kdo bo kako stvar razumel kot provokacijo, ti pol vetra v jadrih že uide.

Je bila provokacija z Letom 3 tako grozna, da je morala dvigniti toliko prahu?

Let 3 smo bukirali že dva meseca prej, preden je Radovič sploh prišel. To je bila provokacija Leta 3, s ciplji okoli vratu, hrvaškimi šahovnicami na čelu in z vrtnicami v riti. Percipirana pa je bila kot provokacija uredništva. Mi smo hoteli imeti Let 3, ker je dober bend in ga je težko dobiti v živo v studio. Vodstvo pa je bilo prepričano, da gre za sabotažo ali osebni napad na Petra Radoviča, ki je tudi sam iz Hrvaške. Tu se je pojavil šum. Načeloma nosimo odgovornost za to, da smo v tako imenovanem "družinskem terminu" pokazali gole moške zadnjice. Vsako uredništvo nosi posledice za povabilo nekoga, za kogar je znano, da je provokator ali na primer nestrpnež. Nihče v redakciji ni pomislil, da bi v sproščeni Sloveniji 21. stoletja utegnile biti moške riti tak problem.

Kje pa so meje, ki jih v svoji oddaji ne bi prestopil?

Kot voditelj se trudim biti brez predsodkov. Ne bi pa se spuščal v zadeve, ki jih dopušča reality format. O prodaji ledvic pred kamerami bi še malo premislil.

Ves čas govorimo o tem, da so se stvari po tem, ko so oblast prevzeli desničarji, spremenile. Zamenjali so se direktorji, spremenila so se imena letališč. Na televiziji so se ustavili nekje pri Studiu City, TLP-ju in Hri-barju. Tu so se ustavili, ampak je že kar jasno, da septembra tudi tega ne bo. Kako je nova RTV-oblast vplivala na tvoje delo?

Na moje delo je vplival spremenjen način komuniciranja. Do zdaj sem bil med tednom miren, ker sem imel v ponedeljek sestanek, na katerem sva z Bojanom analizirala, ali sem kje zagrešil kako drastično napako, kako jo popraviti, kam peljati v podobnih primerih in podobno. Občutkov, da smo kaj naredili narobe, in dvomov, ali smo res kaj naredili narobe, je bilo veliko manj. Zdaj so te komunikacijske poti rahlo prepredene in to vpliva na redakcijo. Zdaj imamo 30 rahlo prestrašenih, zmedenih sodelavcev v dvomih, kar ni dober občutek za delo. Zdaj že vsak komunicira neposredno z vodstvom. Vsaka debata na primer tajnice režije s komerkoli, razen s svojim urednikom, je rahlo nehigienična. To bi kanilo vplivati na niti, ki jih ima v rokah urednik. In to ne dobro.

Ti je kdo karkoli prepovedal?

Ko se v človeku naseli dober občutek za samocenzuro, ni več treba ničesar prepovedovati.

Kakšna je bila gledanost TLP-ja?

Povprečen delež gledanosti je od 30 do 40 odstotkov. Čeprav vedno obstajajo tudi drugačni podatki, ki ti gledanost dvigujejo ali znižujejo.

Kakšna je prihodnost Razvedrilnega programa TVS?

Kot razumem poteze in razlage v javnosti, je hotela javna televizija pokazati, da lahko v razvedrilnih vsebinah konkurira komercialki. Na javni televiziji ne bi smeli biti tako obremenjeni z ratingi.

Očitno so!

Seveda so. To gre na škodo kakovosti oddaj, ki jih je vsak dan manj.

Katera oddaja na javni televiziji ti je najljubša?

Sploh nimam televizijskega sprejemnika. In tu nastane manko. Hri-bar si ogledam na netu, ker ga ustvarja ekipa po podobnih načelih, kot delujemo mi.

Kaj pa kviz z Jonasom?

Kviza ne gledam. Njegov lik in delo bolj spremljam na netu.

Ko že govorimo o ratingih, menda imajo precej visoke v oddaji Na zdravje.

Tudi Natalija Verboten je imela visoke. Ne poznam pa jih dovolj natančno. Koncept oddaje je tak, da posega po najširšem spektru komunikološke piramide. "Za vse!" Za Slovence, ki imajo radi harmoniko. Tudi za Slovence po svetu.

Te zanima ta oddaja, koncept, drugo na televiziji pa ne?

Mene zanima sodobna televizija, ki ponuja možnosti, ki se jih nihče pri nas sploh ne zaveda. Javna televizija je najboljši poligon za razvoj novih programskih vsebin. Za zdaj komercialne televizije niso dovolj prispevale k razvoju konkretne, kakovostne domače razvedrilne produkcije. Večina stvari je preverjenih in kupljenih. Javna televizija je pri nas vseeno dopustila razvoj nekaj dobrih stvari, recimo Hri-barja, Rončelovih Izza odra, Aritmije, dopušča produkcijo kakovostnih dokumentarnih, zunanjepolitičnih oddaj, celo edina dela program za mladino.

Pa ravno Rončela so zdaj skrajšali!

Zdaj je le še enkrat na mesec. On lahko dela oddajo za svetovni trg. Za eno iz množice visokoprofiliranih internetnih ali satelitskih postaj. Za zdaj sicer predvsem radijskih.

Kakšen honorar si imel pri TLP-ju glede na to, da si zvezda?

Kar se honorarjev tiče, sem vesel prihoda Petra Radoviča, ker je bil do mene razumevajoč in radodaren. Pred zamenjavo odgovornih urednikov so moji honorarji znašali od 70.000 do 100.000 tolarjev neto na oddajo.

Z novo garnituro je menda prišlo nekaj ljudi, ki ne delajo za manj kot 5000 evrov?

Teh novih zvezdniških tarif ne poznam. Dobro pa je, da se je nacionalka znebila dolgoletne uravnilovke na tem področju.

RTV Slovenija je nenadoma začela kupovati zvezdnike, Jonasa, Romiha, Voduška. Je to nov trend, da se zvezde malo bolje plačajo?

Verjetno gre tudi za nov trend večjega proračuna v razvedrilnem programu.

V oddaji je bilo nekaj norosti, recimo pevka, ki je za glavno mesto Slovenije razglasila Skuter.

Bilo je kar nekaj smešnih situacij.

Na kaj si pomislil, ko je rekla Skuter?

Ob takih trenutkih pomislim, da je TV v živo super! To so pravi televizični elementi. Ko kdo zine neumnost, ne modrost. Pameten mora imeti še nekaj več, da je televizičen.

Včasih si celo zaželim, čeprav nimam v glavi nobenega obraza, da bi kak gost padel po stopnicah. Televizija vedno koketira s senzacionalizmom, s sliko in z vsebino.

Imaš občutek, da še koga na televiziji omejujejo, da mu ne pustijo, da se povsem razvije?

V vsakem režimu ima kdo občutek, da ga omejujejo. Ampak redki pomislijo na to, da so mogoče že po naravi omejeni.

TLP je iz tebe naredil vseslovensko zvezdo, celo trendseterja!

Mogoče res. Ampak sprašujem se, kako to, da pri nas nimamo aktivnih mojstrov TV-zabave, starejših od 60 let? Kje so slovenske verzije Jaya Lena, Davida Lettermana, Minimaksa, Johnnyja Carsona, Pippa Bauda, pa mlajših tipov, Conana O'Briana, Jonathana Rossa, Grahama Nortona ...

Imam občutek, da je v Sloveniji razvedrilni medijski prostor domena mladih in lepih. Ki jim oddaje in scenarije pišejo kreativci s pretečenim rokom. Gledalci pa imajo vedno znova kost: "Poglej jo/ga, kakšna/kakšen pa je, smrkavec ali smrklja, naduta, predrzna, vulgarna ..." Le redkim izjemam dopuščamo odraščanje in staranje pred kamero. A to je največji dosežek neke zabavne oddaje. Da voditelj ostari skupaj s svojimi gledalci. Da z leti pridobi izkušnje, modrost, integriteto. In s te nove, očakovske pozicije nastopa povsem drugače, pa zato nič manj aktualno! Ko smo začeli delati TLP, sem bil razmeroma mlad. Še mlajšega so me naredili kostumografski prijemi Barbare Podlogar, z vezalkami vred. Pa ta, ne vem, konfuzen način vodenja. Vendar še sam opazim spremembe. TLP bi z veseljem delal 30 let. To je žanr, ki se ne more izpeti, ker je modularen, spremenljiv. Naša trenutna scenografija to modularnost oddaje še najbolje odraža. Tako kot lahko naši naslanjači, odri, pohištveni elementi spremenijo namembnost in obliko, lahko tudi oddaja v različnih obdobjih gravitira k različnim vsebinam in formam - magazin, talk show, humoristična, glasbena, igrana, ne vem kakšna oddaja. Ekipa je krasna, ima voljo do dela in ekperimentiranja. Krajnc je zelo dobro vplival na vse mlade sodelavce. Glavna stvar, s katero bi se morala TV ukvarjati, je reinvencija voditelja in revitalizacija, pomlajevanje ekipe, ker se tudi kreativci utrudijo. Na posamezno sezono talk showa se v tujini zamenja tudi po 32 piscev, ki so odgovorni samo za eno majhno področje. Recimo za področje uvodnega pozdrava ali pa zaključnega govora.

Tega pri nas ni?

Mi nimamo ničesar podobnega. Mogoče, ker rajši kupujemo kot vlagamo. Ker je to ceneje.

Ni pa bilo paranoje?

Nimam časa in volje za kovanje zarot, provokacij in sabotaž. Ne da se mi ukvarjati z ljudmi, ki se bojijo svoje sence. Vse, kar bi rad, je delati dobro TV. Ampak ta hip se nihče ni ukvarjal z razvojem, le s tem, da bi se oddaja končala brez pretresov. Preveč energije je šlo v to, da gladiš konflikte, ki jih ne bi smelo nikoli niti biti, ker so iz trte izviti.

Morda pa niso paranoični, ampak samo nimajo smisla za humor! Ko bi se vsaj malo sprostili!

Ruralno je premagalo urbano?

Že nekaj let je trend zmagoslavja ruralnega zelo očiten. Tudi dihotomija razvedrilnega programa je urbano-ruralno in naši-vaši. Vse oddaje, ki so nastale pred nastopom novega vodstva, nimajo tako toplega odnosa. Recimo želel sem si, da bi naš direktor Jože Možina enkrat prišel pogledat, kaj sploh delamo.

Ko je predsednik vlade Janez Janša nastopil v oddaji Na zdravje, sta prišla Možina in Gerič in ga fotografirala s telefončki. Pri vas se to ni dogajalo?

V oddaji nismo nikoli imeli Janeza Janše.

Ga niste povabili?

Verjetno smo ga, ampak je izbral ljubšo oddajo.

Imel si tudi bend, ki se mu je reklo O. S. T.?

Še ga imam. Igramo pa bolj zase. Ne da se nam več igrati okrog po pubih. Ne še.

Kje boš pa zdaj zaslužil ta bedni honorar, ko ne bo več TLP-ja?

Se bom že znašel. Ta trenutek se ukvarjam samo z zadnjo oddajo TLP in ne razmišljam o drugem. V Afriki lahko z malim preživim lep čas!

Vikend v Afriki?

Mati in njena vasica. Bom pa bosonog kelnaril.

Kaj pa absint, se da s tem tudi kaj zaslužiti?

Štartalo je iz benda, ko smo ga srebali ob tem, ko smo se dobivali. Začeli smo kot hec, zdaj je postal to resen posel. Izpolnjen pa je moral biti isti pogoj kot za dobro oddajo - vrhunska ekipa pronicljivih ljudi, ki jih fascinira napredek. Z vsem potrebnim znanjem: tuji trgi, investicije, informacijske tehnologije, branding in tako naprej. So pa rahlo nori, vsi po vrsti!

Kaj se bolj splača, absint ali vodenje oddaje?

Takole bom rekel: budala sem, ker se ukvarjam s show biznisom. Urbano pleme sicer ni samo alkohol. Recimo ravno v teh dneh pripravljamo projekt hostla v središču Ljubljane. Urbano pleme je platforma za razvoj podjetniških projektov, ki sicer ne najdejo ravno posluha v običajnih poslovnih kanalih. V okviru tega so Absinthe Supreme, Supreme Icon, potem nova, prva politično nekorektna vodka, hostl, inštitut za sodobne komunikacije Institute Supreme, Exit Slovenija. Vse to počnemo v tej hiši. Tam je leglo imperija zlobe.