kajenje / No pasaran!
S Svetlano Makarovič v kadilskem getu ob ponatisu Prekletih kadilcev
'Med vsemi izmišljenimi hinavščinami je daleč najhujša prav iznajdba 'pasivnega kajenja'. Če bi verjela v TO, bi verjela tudi v to, da moje kajenje škodi mojim mačkam, pa jim čisto nič ne škodi!'
© Matjaž Taničič
Ondan sem gledal simpatičen dokumentarec, v katerem se je neki kleni angleški sedemdesetletnik pritoževal, da je vedno kaj bistvenega prepovedano. "Ko sem bil mlad, je bilo protizakonito biti homoseksualec!" je ironično bentil v kamero. "E, zdaj, ko je to končno dovoljeno, je pa prepovedano kaditi!" Pred letom ali dvema je bila po evropskih medijih za pol dneva prva vest tista o irskem podjetju, ki je v razpisu za nova delovna mesta izrecno navedlo, naj se nekadilci sploh ne prijavljajo (ker da nimajo tako neumni ljudje pri njih kaj delati). Pri nas pa je prejšnji teden izšel ponatis uspešnice Svetlane Makarovič Prekleti kadilci, v samostojno književno formo zapakiran esej o nikotinskih mučenikih tretjega tisočletja.