Jean-Luc Godard, Brigitte Bardot, Jack Palance, Michel Piccoli, Fritz Lang / Prezir
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 4, 2. 2. 2008
Je lahko kaj bolj intrigantnega od filma, ki ga je režiral Jean-Luc Godard? O, ja: film, ki ga je režiral Jean-Luc Godard in v katerem Jean-Luc Godard tudi igra! In ne igra kogarkoli, ampak asistenta slovitega režiserja Fritza Langa? In koga igra Fritz Lang? Točno: Fritz Lang! Osebno. Če imaš v filmu režiserja in njegovega asistenta, potrebuješ tudi producenta? Kdo ga igra? Jack Palance! Hej, kdo igra scenarista? Michel Piccoli! In povsem logično je, da je scenarist poročen. S kom? Z Brigitte Bardot! Prezir, posnet po romanu italijanskega klasika Alberta Moravie, je film, v katerem ima najboljšo bejbo scenarist. Srečo ima, si rečete. Ne, v resnici je nima: Brigitte Bardot ga prezira. Scenarist nima pojma, zakaj ga Brižitka prezira. Brižitka ve: prav zato, ker nima pojma. Ker ne šteka. Ker nima hrbtenice. Ker nima jajc, da bi štekal. Ker je prodana duša. Ker se avtoriteti - producentom, režiserjem - vedno upogne. Ker ni auteur. Nič drugače ni, ko ga pokliče pompozni, senzacionalistični producent (Palance), ki na Capriju snema mitološki epos, posnet po Homerjevi Odiseji, in ki s tem, kar je posnel režiser (Lang), ni zadovoljen. Kaj hoče? Hja: da Piccoli scenarij predela v nekaj, kar bo bolj v rimi s tedaj modnimi, cenenimi filmi o Herkulesu. Prezir je elegantni, modernistični, inovativni, sarkastični, eliptični art film o snemanju pompoznega popkorna in bankrotirani mentaliteti. Da je film koproduciral Joseph E. Levine, ki je tedaj slovel kot producent tovrstnega pompoznega popkorna (npr. Sodoma in Gomora), pove vse o Godardovi spretnosti prepričevanja in zapeljevanja. Ko Palance sliši besedo kultura, se prime za denarnico - v nacistični Nemčiji so se ob besedi kultura prijeli za pištolo, ga opozori Lang.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 4, 2. 2. 2008
Je lahko kaj bolj intrigantnega od filma, ki ga je režiral Jean-Luc Godard? O, ja: film, ki ga je režiral Jean-Luc Godard in v katerem Jean-Luc Godard tudi igra! In ne igra kogarkoli, ampak asistenta slovitega režiserja Fritza Langa? In koga igra Fritz Lang? Točno: Fritz Lang! Osebno. Če imaš v filmu režiserja in njegovega asistenta, potrebuješ tudi producenta? Kdo ga igra? Jack Palance! Hej, kdo igra scenarista? Michel Piccoli! In povsem logično je, da je scenarist poročen. S kom? Z Brigitte Bardot! Prezir, posnet po romanu italijanskega klasika Alberta Moravie, je film, v katerem ima najboljšo bejbo scenarist. Srečo ima, si rečete. Ne, v resnici je nima: Brigitte Bardot ga prezira. Scenarist nima pojma, zakaj ga Brižitka prezira. Brižitka ve: prav zato, ker nima pojma. Ker ne šteka. Ker nima hrbtenice. Ker nima jajc, da bi štekal. Ker je prodana duša. Ker se avtoriteti - producentom, režiserjem - vedno upogne. Ker ni auteur. Nič drugače ni, ko ga pokliče pompozni, senzacionalistični producent (Palance), ki na Capriju snema mitološki epos, posnet po Homerjevi Odiseji, in ki s tem, kar je posnel režiser (Lang), ni zadovoljen. Kaj hoče? Hja: da Piccoli scenarij predela v nekaj, kar bo bolj v rimi s tedaj modnimi, cenenimi filmi o Herkulesu. Prezir je elegantni, modernistični, inovativni, sarkastični, eliptični art film o snemanju pompoznega popkorna in bankrotirani mentaliteti. Da je film koproduciral Joseph E. Levine, ki je tedaj slovel kot producent tovrstnega pompoznega popkorna (npr. Sodoma in Gomora), pove vse o Godardovi spretnosti prepričevanja in zapeljevanja. Ko Palance sliši besedo kultura, se prime za denarnico - v nacistični Nemčiji so se ob besedi kultura prijeli za pištolo, ga opozori Lang.
Mladinina DVD trgovina