Nick Park & Peter Lord / Kokoške na begu

H'woodski petelin obljubi kuram, da bodo letele: energični, lucidni, ironični stop-motion.

Zakaj so ljudje tako neumni? Ker jedo kuretino. In kaj je narobe s kuretino? Kure so neumne. Zakaj? Oh, iz dveh razlogov: prvič, neumne so, ker se jih vedno prehitro zakolje, tako da se kot rasa - ee, vrsta - ne morejo normalno razviti, sploh se pa ne morejo razviti v Einsteine, Eisensteine in Eisenhowerje. In drugič, neumne so, ker mirno čakajo na zakol. V animirani farsi Kokoške na begu, ki je tako briljantna, tako kinetična in tako militantna, kot bi jo družno zaplodili Einstein, Eisenstein in Eisenhower, se angleške kure zakolu uprejo. Nočejo postati božična večerja, piščančja pita ali McChicken. Hja, podobno kot živali v animaciji Babe. Le da tu kure, petelini in sorodna perutnina ne živijo na kaki idilični, sončni, bukolični farmi, ampak v britanskem podeželskem kompleksu, ki je videti kot nacistični lager smrti, snet naravnost iz Schindlerjevega seznama. Visoke, električne ograje, žarometi, kontrolni stolpi, simetrično razvrščene barake. Manjka le še napis: "Delo osvobaja". Kar bi povsem držalo. Dokler namreč kure nosijo jajca, je vse okej - ko jajc ne nosijo več, gredo pod nož. In v štorijo se vključimo ravno v trenutku, ko pohlepna lagerfirerja, gospod in gospa Tweedy, v imenu večje učinkovitosti, boljše logistike in višje profitne margine skleneta, da bosta prešla na industrijsko pobijanje perutnine - hja, kure tako čaka njuna verzija plinskih celic. Kuram, petelinom in tovarišiji tako ne ostane drugega kot beg - množičen beg. Kmalu se organizirajo tako kot vojni jetniki v filmih a la Colditz, Stalag 17 in Veliki pobeg: imajo svojega šefa, svojo mašino, tajne sestanke, tajne signale in kakopak tudi tajne plane. Toda noben ne vžge. Trampolin, maškarada - šit, pobeg ne uspe. "Ven bomo prišle le zavite v testo!" Kar bi se tudi zgodilo, če ne bi med njih z neba - kot kak zavezniški padalec - strmoglavil Rocky, ameriški "leteči petelin" (z glasom Mela Gibsona), ki je pobegnil iz cirkusa in ki kuram obljubi, da jih bo naučil leteti.

Ha! Kure - pa da bodo letele?! Lepo prosim, mar lahko kure letijo? Ne. Toda hej, Rocky je Američan, pa še cirkuška atrakcija za nameček, potemtakem zvezdnik ("Overpaid, oversexed and over here"), kar pomeni, da prihaja iz sveta, v katerem je vse mogoče - iluzije so njegov posel, njegova specialnost, njegovo poslanstvo. To, da ga igra Mel Gibson, mega zvezdnik (ha, "Nisem prepričan, da je sploh Američan"), daje situaciji vso potrebno resonanco. Rocky je oportunist, ki ve, kaj hoče publika slišati - blefer, ki kure prepriča, da pozabijo na realnost. Eskapist... ee, escape artist. Rocky = Hollywood. Rocky je Hollywood, ki skuša dobiti vojno, kar glavnega petelina pripelje do cinične ugotovitve: "Ti nastopaški Američani! V vojno se vedno vključijo prepozno!" Amerika vs. Britanija. Kokoške na begu, fino, inteligentno, lucidno, filigransko, mrtvaško humorno farso, je korežiral Nick Park, britanski kultni režiser iz Bristola, dobitnik treh Oskarjev za kratke risanke (Creature Comforts, The Wrong Trousers & A Close Shave), produciral pa Spielbergov DreamWorks, toda to ne pomeni, da gre za risani film ali produkt računalnikov. Ne, Kokoške so narejene ročno, z animacijsko tehniko stop-motion, pri kateri se plastelinske, silikonske figurice ustrezno premika in snema na maketah. Stahanovsko, huh, zlasti če pomislite, da morajo vsako figurico za vsako sekundo filma premakniti in na novo naštelati 24-krat! Za vsako sličico posebej. Ste izračunali? Točno, pri Kokoškah so morali posneti 200-krat več kadrov kot pri običajnem celovečernem filmu! Ja, Amerika vs. Britanija. Individualizem vs. kolektivizem. Hollywood vs. hand-made.

ZA

povezava