How the Grinch Stole Christmas, 2000 / Grinch
Ron Howard
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000
Ko je John Lennon sredi šestdesetih oznanil, da so Beatlesi bolj popularni od Jezusa Kristusa, se je Ameriki zmešalo. Pozvali so k bojkotu Beatlesov, sežigali so njihove plošče, jih lomili - in ob grmadi besno rajali. Ja, natanko, linča bila je polna vreča. Ko so promovirali Grincha, so avtorji - režiser, producenti, igralci ipd. - nenehno poudarjali, da je Grinch v Ameriki celo popularnejši od Božička. Zdi se mi, da so bili voljni reči tudi, da je popularnejši od Jezusa Kristusa. Ne, niso se ustavili, ker bi se ustrašili protiudarca ali pa linča, ampak zato, ker je Grinchu na testnih projekcijah kazalo zelo dobro. Če bi mu kazalo slabo, bi uporabili še zadnjega aduta in oznanili - Grinch je trenutno popularnejši od Jezusa Kristusa. Kar drži. Grinch je bil hit, še preden je prišel v kino. Bil je tempiran, kot se reče. Čisti studijski marketinški high-concept. Prvič, posnet je po nadnaravno popularnem otroškem bestsellerju, ki ga je napisal dr. Seuss alias Theodor S. Geisel. Drugič, glavni lik - ja, Grinch - je postal medgeneracijski trademark, tudi po zaslugi famozne 20-minutne risanke (by Chuck Jones), ki je že 34 let del božičnega TV programa in ameriške božične ikonografije, zato ne preseneča, da so v film vključili tudi viže iz risanke. Tretjič, Grincha igra Jim Carrey, pa četudi ves čas nepredušno skrit za zeleno Masko (by Rick Baker). In četrtič, Grinch, ki itak izgleda kot risanka, je bil pozicioniran kot božični film, kot božično presenečenje, kot božični paket. Le kako bi lahko prišel na napačen naslov? Ne more, zlasti ker upošteva tudi obe glavni psihološki finti, ki ju mora uporabiti vsak božični film, če hoče uspeti. Prvič, da otroci uživajo, če jih je malce strah. In drugič, da imajo vsi ljudje do Božiča malce ambivalenten, love-hate, sado-mazo odnos. Grinch je srhljiv, grotesken, aroganten, mizantropski, trdosrčen - in Božiča ne prenese. Kot Dickensov Scrooge. In zakaj ne prenese Božiča? Kot namiguje film - zaradi mučne otroške travme. Eh, še en tipični Disneyjev lik, ne. Toda glede na to, kako kičasto srečno in bombastično izgleda vasica Whoville, v kateri stanuje, in kako obsedeni z darili so prebivalci, bi rekel, da Božiča ne prenese prav zaradi komercializacije.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000
Ko je John Lennon sredi šestdesetih oznanil, da so Beatlesi bolj popularni od Jezusa Kristusa, se je Ameriki zmešalo. Pozvali so k bojkotu Beatlesov, sežigali so njihove plošče, jih lomili - in ob grmadi besno rajali. Ja, natanko, linča bila je polna vreča. Ko so promovirali Grincha, so avtorji - režiser, producenti, igralci ipd. - nenehno poudarjali, da je Grinch v Ameriki celo popularnejši od Božička. Zdi se mi, da so bili voljni reči tudi, da je popularnejši od Jezusa Kristusa. Ne, niso se ustavili, ker bi se ustrašili protiudarca ali pa linča, ampak zato, ker je Grinchu na testnih projekcijah kazalo zelo dobro. Če bi mu kazalo slabo, bi uporabili še zadnjega aduta in oznanili - Grinch je trenutno popularnejši od Jezusa Kristusa. Kar drži. Grinch je bil hit, še preden je prišel v kino. Bil je tempiran, kot se reče. Čisti studijski marketinški high-concept. Prvič, posnet je po nadnaravno popularnem otroškem bestsellerju, ki ga je napisal dr. Seuss alias Theodor S. Geisel. Drugič, glavni lik - ja, Grinch - je postal medgeneracijski trademark, tudi po zaslugi famozne 20-minutne risanke (by Chuck Jones), ki je že 34 let del božičnega TV programa in ameriške božične ikonografije, zato ne preseneča, da so v film vključili tudi viže iz risanke. Tretjič, Grincha igra Jim Carrey, pa četudi ves čas nepredušno skrit za zeleno Masko (by Rick Baker). In četrtič, Grinch, ki itak izgleda kot risanka, je bil pozicioniran kot božični film, kot božično presenečenje, kot božični paket. Le kako bi lahko prišel na napačen naslov? Ne more, zlasti ker upošteva tudi obe glavni psihološki finti, ki ju mora uporabiti vsak božični film, če hoče uspeti. Prvič, da otroci uživajo, če jih je malce strah. In drugič, da imajo vsi ljudje do Božiča malce ambivalenten, love-hate, sado-mazo odnos. Grinch je srhljiv, grotesken, aroganten, mizantropski, trdosrčen - in Božiča ne prenese. Kot Dickensov Scrooge. In zakaj ne prenese Božiča? Kot namiguje film - zaradi mučne otroške travme. Eh, še en tipični Disneyjev lik, ne. Toda glede na to, kako kičasto srečno in bombastično izgleda vasica Whoville, v kateri stanuje, in kako obsedeni z darili so prebivalci, bi rekel, da Božiča ne prenese prav zaradi komercializacije.
PROTI
povezava