Wim Wenders / Hotel Milijon dolarjev

Svet je poln lunatikov, ki trdijo, da so bili "peti", "skriti", "tajni" Beatle - da so potemtakem napisali vse viže benda Beatles. Dr. John Coleman, lunatični teoretik zarot, že lep čas trdi, da viže Beatlesov niso bile delo Johna Lennona in Paula McCartneyja, ampak nemškega filozofa Theodorja Adorna, ki da je lansiral tudi heavy metal, punk in new wave. Ja, in jaz sem Walrus! Jasno, nisem. To je John Dixie (Peter Stormare), hecni, odbiti, lunatični dolgolasec z liverpoolskim akcentom, samozvani "peti Beatle", ki vztraja, da je napisal vse največje hite Beatlesov. Zato se idealno prilega Hotelu Milijon dolarjev, nekoč slavnemu, prestižnemu, dragemu losangeleškemu hotelu, ki zdaj sobe oddaja pod ceno. Ne le da ni več videti milijonsko - tudi kot hotel ni več videti. Če si predstavljate kako razsuto, obnošeno stavbo iz Iztrebljevalca, polno frikov iz kakega Leta nad kukavičjim gnezdom, potem ste blizu temu, kako si Wim Wenders predstavlja nebo nad Los Angelesom leta 2001. Ob Dixieju tam vegetirajo retardirani, infantilni, eterični, ultra spontani Tom Tom (Jeremy Davies), ki pripoveduje zgodbo (hja, Wim, "ko je otrok bil otrok"), Eloise (Milla Jovovich), njegova nora muza, sicer padla cipa s fotografskim spominom, Geronimo (Jimmy Smits), ki se ima za indijanskega poglavarja, čudaška starka (Gloria Stuart)... truma drugih alkoholičnih, mentalno hendikepiranih, izgubljenih, osamljenih, sentimentalnih, ekscentričnih, obupanih, marginalnih urbanih angelov... in seveda zblojena Vivien (Amanda Plummer), ki zagotavlja, da ji je artistični džanki Izzy Goldkiss (Tim Roth) obljubljal poroko - jasno, preden je skočil s hotela in se ubil. Ker pa njegov oče, medijski magnat Stanley Goldkiss (Harris Yulin), ne verjame, da je naredil samomor, pošlje v akcijo detektiva Skinnerja (Mel Gibson), ki je videti tako, kot da je prišel domov - z orjaško protezo, ki mu ravna hrbtenico, iz katere so izrezali "tretjo roko", je videti kot čudaška, agonična sci-fi karikatura. Hja, še en frik.