Vinci Vogue Anžlovar, 2001 / Poker
Poker je film o slovenskem junaku (Borut Veselko), ki ga bodo pokopali v ožjem družinskem krogu. In ni nujno, da bodo prisotni vsi družinski člani. Nič nujnega ni na njem, toda vsa naključja v njegovem življenju so estetska, hja, postmoderna. Ker mu bivša žena odtuji otroka, z avtom - magari nehote - povozi nekega drugega otroka. Quid pro quo. Jasno, takoj zatem ga vrže v smeti. Gre pač za tipičnega novoslovenskega potrošnika: ko reč ponuca, jo vrže stran. Niti ozre se ne. Potem se mirno vrne nazaj v supermarket... ee, na stranišče. In ker ga je bivša žena zelo razjezila, posili neko žensko (Urša Božič). Quid pro quo. Eh, zastonj se je trudil - itak je prostitutka. Hočem reči, ni se zastonj trudil - bejba mu namreč seks zaračuna. Ja, prav ste slišali - zaračuna mu posilstvo. Quid pro quo. Gre pač za tipično novoslovensko štacunarko: s posilstvom ni nič narobe, dokler se izplača. Šur, tip, jezni potrošnik, jo fenta. Quid pro quo. Mhm, pred nami je tipični novi slovenski Mensch: revanšist, ki išče svojo malo tržno nišo, ne zna pa se več definirati. Ne zna več definirati svoje moškosti. Ne zna več definirati svoje pozicije. Revanšizem je spremenil v trgovino - in trgovino v revanšizem. Dopoldne je za Janšo, popoldne za Drnovška, ponoči pa sanja, da sta se Drnovšek in Janša združila proti njemu. Quid pro quo.