13. 8. 2001 | Mladina 32 | Kultura | Film
13 dni
Thirteen Days, 2000
Leta 1962 se je 13 dni zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najbolj atraktiven spektakel - svoj lastni konec. Svoje lastne uničenje. Med 16. in 28. oktobrom se je namreč obetalo nekaj, kar je presegalo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, Apokalipsa in kubanska raketna kriza. Ko so namreč Američani ugotovili, da so Rusi na Kubi skrivaj inštalirali 40 multimegatonskih raket z dometom 1.000 milj, so hitro izračunali, da lahko vse te rakete v petih minutah pokončajo 80 milijonov Američanov, Ameriko pa spremenijo v deželo, v kateri bo lahko Hollywood do smrti snemal futuristične filme o postholokavstnih svetovih. Za Belo hišo... ee, za Camelot, v katerem je tedaj sedel sam kralj Arthur, John F. Kennedy, se je prihodnost začela tedaj. 13 dni, bazično geopolitični triler, poln pomenljivih velikih planov in tišin, sentimentalnih panoram družinske sreče in patetičnih govorov, je dramatizacija tega napetega, stresnega časa, ko so si Rusi in Američani stali "eyeball to eyeball" ("and the other fellow just blinked"!), ko je bil svet na robu živčnega zloma, ko se je začelo odštevanje, ko so bila letala ves čas v zraku, ko je bila Kuba v pomorski "karanteni", ko so bile interkontinentalne balistične rakete pret-a-porter, ko so čete preselili na vzhodno obalo, ko so šli vsi marinci na morje, ko so otroci v šolah trenirali skrivanje pod klopmi, ko so vsi čakali le še na signal in ko so junaški good guys Bele hiše, JFK (Bruce Greenwood), RFK (Steven Culp) in svetovalec Kenny O'Donnell (Kevin Costner), rešili svet.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
