Joe Charbanic / Zalezovalec

Zalezovalec je eden izmed tistih psihotrilerjev, v katerih ob vsaki spremembi kadra vedno poči... v katerih napetost vedno temelji na čudnih, kratkih, skrivnostnih flashbackih... v katerih skušajo vedno pokazati, da so velemesta res neobvladljiva in da se ljudje v velemestih sploh ne poznajo... v katerih režiser ne naredi niti koraka brez črnega helikopterja... v katerih vedno najprej vidimo predzadnji prizor... in v katerih ima serijski morilec vedno neomejene količine prostega časa. S čim se preživlja in od kod mu denar za stanarino, ni jasno. Za kako službo itak nima časa. Ves čas namreč posveti svoji osnovni dejavnosti: serijskemu ubijanju. Videti je kot kako neprofitno društvo, ki živi od članarine svojih žrtev. Polovico časa zapravi za delo (ubijanje), polovico pa za marketing, utrjevanje blagovne znamke in stike z javnostjo - hja, za komuniciranje s policijo. Za igranje mačke z mišjo. Za zalezovanje. In tak zalezovalec je Keanu Reeves - preden brutalno udari, namreč svoje žrtve vedno dolgo časa zasleduje, dneve in dneve, jih opazuje, študira in profilira, tako da lahko res pripravi popoln načrt. Da bi izgledal čim bolj resno in profesionalno, si vse detajle sproti tudi zapisuje. Genij. Mastermind. Če seveda verjamete. In res morate stisniti zobe, da verjamete. A iskreno rečeno, tudi ko stisnete zobe, tako da šklepetajo, je pred vami še vedno le Keanu, ki se pretvarja, da igra genialnega, nezadržnega serijskega morilca. Bolje bi bilo, če bi mu rekli, da naj igra stol, ki oživi in se potem prelevi v ubijalsko mašino. Keanu bi bil tako neprimerno bolj verjeten, saj bi mu bila vloga pisana na kožo - ker je pač že po naturi lesen. Eh, ko bi med "študiranjem vloge" vsaj manj spal - da bi imel podočnjake.