Sean Penn / Zaobljuba

Običajno vam ponudijo tole shemo: izkušeni, ostareli, upehani, ustrezno melanholični detektiv skuša tik pred odhodom v penzijo rešiti še zadnji primer. Okej, še to rešim, potem pa konec! Vključi se pravzaprav nehote, sebi navkljub. Saj se ne bi, toda stvar je tako resna, da ne more reči ne. "Prestar sem za to sranje," je v Smrtonosnem orožju vzdihoval Danny Glover, ki je to potem ponovil še v treh nadaljevanjih. Zadnjega primera pač ni in ni bilo konec. Bolj čudna reč se zgodi Jacku Nicholsonu alias detektivu Jerryju Blacku v Zaobljubi: njegovega primera ne bo nikoli konec. Stavek "Prestar sem za to sranje" bo sicer lahko ponavljal do smrti, toda ostal bo na položaju, na preži, bolje rečeno - v večni, permanentni, non-stop zasedi. Detektiv Black se svojega zadnjega primera ne loti tik pred penzijo, ampak se v igro vrne s poslovilne zabave - ko je tako rekoč že upokojenec. Otroško truplo, ki ga najdejo, je zanj prehud izziv.