Jia Zhang-ke / Peron
Zhantai, 2000

Kar pomeni, da je zelo dolg, da so kadri zelo monotoni, da je kamera zelo statična, da se dogaja bogu zelo za hrbtom, nekje na podeželju, in da pokrije zelo veliko časa, specifično, deset let, obdobje med letoma 1979 in 1989, ko Kitajsko zajame val liberalizacije (seks in abortus nista več tabu) in ko šef neke potujoče, udarniške, ne ravno nadarjene igralske skupine oznani: Odslej igramo tudi rock! Hja, Peron zelo potegne na naš Rdeči boogie, le da kitajski "bend" ostane brez publike.