Milčo Mančevski / Prah

Dust, 2001

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 9. 4. 2002

Prah je Divja banda v Makedoniji, pravzaprav alternativna verzija Divje bande. Bolje rečeno, Prah ni rimejk Divje bande, ampak resurekcija Divje bande... ee, Divja banda v paralelnem svetu. Ko so namreč člani Peckinpahove Divje bande ugotovili, da divji zahod izginja in da je njihov rok trajanja potekel, so odkorakali v kolektivni samomor, Milčo Mančevski, režiser kultnega hita Pred dežjem, pa jim zdaj sporoča: hej, fantje, imeli ste tudi drugo možnost! Lahko bi odšli v Evropo - v Makedonijo. In tam svojo zgodbo, svojo legendo nadaljevali. Prah se začne v New Yorku, jasno, v sedanjem, zelo urbanem času, ko zelo tough starka mladega črnca, ki je vlomil v njeno stanovanje, s koltom prisili, da posluša zgodbo o dveh kavbojskih bratih iz Oklahome, divjem Lukeu (David Wenham), "najboljšem strelcu vzhodno od Pecosa", in filozofskem Elijahu (Joseph Fiennes).

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 9. 4. 2002

Prah je Divja banda v Makedoniji, pravzaprav alternativna verzija Divje bande. Bolje rečeno, Prah ni rimejk Divje bande, ampak resurekcija Divje bande... ee, Divja banda v paralelnem svetu. Ko so namreč člani Peckinpahove Divje bande ugotovili, da divji zahod izginja in da je njihov rok trajanja potekel, so odkorakali v kolektivni samomor, Milčo Mančevski, režiser kultnega hita Pred dežjem, pa jim zdaj sporoča: hej, fantje, imeli ste tudi drugo možnost! Lahko bi odšli v Evropo - v Makedonijo. In tam svojo zgodbo, svojo legendo nadaljevali. Prah se začne v New Yorku, jasno, v sedanjem, zelo urbanem času, ko zelo tough starka mladega črnca, ki je vlomil v njeno stanovanje, s koltom prisili, da posluša zgodbo o dveh kavbojskih bratih iz Oklahome, divjem Lukeu (David Wenham), "najboljšem strelcu vzhodno od Pecosa", in filozofskem Elijahu (Joseph Fiennes).

Med njiju na začetku 20. stoletja - ob izteku divjega zahoda - pride cipa, ki jo dobi Elijah, medtem ko Luke odtava v Evropo, kjer je potem videti kot "Amerikanec v Parizu", ki ni pripravljen na novo stoletje. "In novo stoletje ni pripravljeno nanj." Počuti se kot anahronizem, toda ko v pariškem kinu vidi filmčke o Makedoniji, koloniji otomanskega imperija, ki izgleda kot divji zahod, in o makedonskem banditu, ki izgleda kot revolveraš, nemudoma odpotuje tja dol, v balkansko Mehiko, heh, med divje, genocidne bande. "Nekatere so se borile za svobodo, nekatere za zemljo, nekatere za Boga, toda vse so bile nore na zlato." Luke se priključi najbolj divji. "In spet se počuti kot doma." Prah - bogat kot IMDB, brutalen kot šibrovka, premišljen kot Fenomenologija duha, vizualno nenasiten in poln finih, insiderskih detajlov - se nenehno sprehaja med Oklahomo, Balkanom in New Yorkom, med "tremi talilnimi lonci", med tremi "otoki Ellis", ki jim je skupno to, da so spodleteli - vsak na svoj način. Balkan je nadgradil etnično čiščenje, New York je izumil slepo urbano nasilje, divji zahod pa nas je obsedel z legendami in miti, ki jim itak ne verjamemo. In veličina Mančevskega je v tem, da nam v jeziku vesterna, v jeziku žanra, ki je umrl, pove zgodbo o agoniji sveta, hja, Balkana, ki se ne more in ne more roditi - in ki na koncu vedno odjezdi v kolektivni samomor.

ZA +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.