Sam Mendes / Pot v pogubo

Ko pride Hollywood do gangsterjev, postane sentimentalen. Tako je bilo nekoč, v tridesetih, ko je udaril prvi veliki val gangsteriad (Mali Cezar, Državni sovražnik, Brazgotinec), in tako je bilo kasneje, v času Botra, novega Brazgotinca in Dobrih fantov. Nekaj romantičnega je v vseh teh socialnih deklasirancih, ki hočejo uspeti in ki si "ameriški sen" razlagajo po svoje - no, bolj darwinistično kot ostali. Že v izhodišču so grešni in krivi, brez možnosti odrešitve. "Nihče izmed nas ne bo šel v nebesa," dahne John Rooney (Paul Newman), šef irske mafije, ki v spregi z Alom Caponeom kontrolira srednji zahod - malo pred tem je Michaela Sullivana (Tom Hanks), svojega zvestega, napol posvojenega, brezhibnega eksekutorja, "Angela smrti", vedno oblečenega tako, kot da je ravno prišel s pogreba, poslal na Pot v pogubo.

Sullivan izgleda kot uradnik - in tudi ubija uradniško, rutinsko, lakonično, že kar korporativno, hočem reči, pri tem ne uživa. Služba. Sullivan, družinski človek, nekdanji deklasiranec in outsider, ki se je prebil v srednji razred in ki se zvečer vrača v čist, urejen, tih, puritanski, tradicionalen, mahagonijev dom, je depresivna verzija Tonyja Soprana. Zunaj, pred vrati, pa je leto 1931 - velika gospodarska kriza, huda brezposelnost, zaprte tovarne, revščina, sesuta borza. Sam Mendes, ki je v Lepoti po ameriško srednji razred stuširal, ga tokrat vrže pod tuš, kakršen je v Psihu odplaknil tatinsko, grešno Janet Leigh. Ko namreč Sullivanov sin vidi nekaj, česar ne bi smel, dolga roka mafije stušira Sullivanovo družino - preživita le Sullivan in junior, ki se znajdeta na begu, on the road, v gotski zimi, med gostim dežjem, nevarnimi sencami, slabo svetlobo in perverznimi silhuetami eksekutorjev, ki v ubijanju uživajo.

Pot v pogubo, posneta po grafičnem romanu Maxa Allana Collinsa in Richarda Piersa Raynerja, je zdaj tihožitna melodrama o očetih in sinovih, zdaj nostalgični film o odraščanju (odraščanje je "smrt", huh), zdaj biblični ep o maščevanju, zdaj grška tragedija o prstu usode, zdaj film noir in zdaj tableau vivant, ki se mu nikamor ne mudi in ki skuša gangsterski žanr napihniti v katedralo kalvinističnega izvirnega greha in spodletelega "ameriškega sna".

ZA +