Reza Persa / Pred nevihto
Foere stormen, 2000
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 6. 11. 2002
Pred nevihto, švedski film iranskega debitanta, je bil sicer posnet leta 2000, toda po 11-9 je pridobil na teži - in spinu. Ali (Per Graffman), taksist, imigrant, zdaj poročen s Švedinjo, oče dveh najstnic, je bil leta 2000 morda videti kot mali človek, okej, bigamist, ki se je ujel v cono somraka, zdaj, po 11-9, pa izgleda kot utelešenje znanega protiterorističnega slogana "Lahko bežite, toda ne morete se skriti". Ko ga neka potnica (Nasrin Pakkho) v taksiju nagovori "kapetan" in ga obenem spomni na to, kdo je v resnici, pod to svojo krinko družinskega človeka, in kaj je počel pred osemnajstimi leti, postane namreč jasno, da je preteklost prišla za nekdanjim - očitno kurdskim - teroristom, ki je alternativo terorizmu videl v asimilaciji.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 6. 11. 2002
Pred nevihto, švedski film iranskega debitanta, je bil sicer posnet leta 2000, toda po 11-9 je pridobil na teži - in spinu. Ali (Per Graffman), taksist, imigrant, zdaj poročen s Švedinjo, oče dveh najstnic, je bil leta 2000 morda videti kot mali človek, okej, bigamist, ki se je ujel v cono somraka, zdaj, po 11-9, pa izgleda kot utelešenje znanega protiterorističnega slogana "Lahko bežite, toda ne morete se skriti". Ko ga neka potnica (Nasrin Pakkho) v taksiju nagovori "kapetan" in ga obenem spomni na to, kdo je v resnici, pod to svojo krinko družinskega človeka, in kaj je počel pred osemnajstimi leti, postane namreč jasno, da je preteklost prišla za nekdanjim - očitno kurdskim - teroristom, ki je alternativo terorizmu videl v asimilaciji.
Ko mu ta vse bolj izsiljevalska potnica naroči atentat na švedskega tovarnarja, ki "sovražniku" prodaja orožje, postane Alija drama polemična, četudi rahlo naivna paralela drami Lea (Emil Odepark), dijaka, ki ga sošolci tako kruto zasmehujejo, mučijo in ponižujejo, da vzame zakon - in pištolo, se razume - v svoje roke. In ko se poti obeh "morilcev" potem križata in prepleteta, ni več nobene dileme, kaj je hotel pesnik reči - da je vir Zla poniževanje, bodisi poniževanje manjšin na Srednjem vzhodu ali pa poniževanje "drugačnih" na Zahodu, in da je urbano nasilje le preslikava terorizma.
ZADRŽAN