Peter Segal / Bes pod kontrolo

Adam Sandler igra vedno isti lik - bebavega, infantilnega, napol retardiranega outsiderja s piskajočim glasom. Ko ga vidite, si rečete: če je lahko ta tip na prostosti, potem ni nobenega razloga, da sploh koga pošljejo v umobolnico. V Letu nad kukavičjim gnezdom bi se počutil kot doma. In privoščili si ga ne bi le psihiatri in nedojebana sestra Ratched, ampak tudi jebeni Harding, Ellis in Chief. Celo zjebani Billy Bibbit. In nenadjebljivi McMurphy. Ja, Sandlerju bi se dogajal Murphy. Non-stop. Nikoli ne bi bilo tako hudo, da ne bi moglo biti še huje. Preveč je očiten. Hočem reči, ne bi mogel blefirati, da je "normalen". Ali pa "zdrav". Nihče mu ne bi verjel. Kar nas pripelje do komedije Bes pod kontrolo, ki ni nič drugega kot meta-film o Adamu Sandlerju. Reč je tako didaktična, da se prikaže celo Jack Nicholson - v vlogi terapevta. Za začetek, Sandler hlini, da ni Sandler... ee, da je "normalen" - dokazati skuša, da ni z njim nič narobe.